Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. V rubriki »Ali je res?« raziskujemo in iščemo odgovore na večne dileme, znani Slovenci pa vam ponudijo idejo za zajtrk. V rubriki Jutranji heroji spoznavamo posameznike, ki so s svojimi dejanji navdihnili skupnost in pokazali, kaj pomeni biti pravi junak vsakdanjega življenja. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut in domače lekarne, v kateri predstavljamo naravne rešitve za vsakodnevne težave. Skok v nov teden bo lepši v družbi oddaje Dobro jutro!
Kako Polona Kenda, ambasadorka Biosfernega območja Julijske Alpe, razmišlja o razvoju turizma sredi Baške grape? Kaj vse ponuja projekt Destinacija Štajerska, ki združuje prej ločene turistične dejavnosti na širšem območju Maribora, Slovenskih goric, Haloz in Jeruzalema? In kako znani slovenski gostinci razmišljajo o prihodnosti podeželskih gostiln in o ponovnem zagonu blagovne znamke Gostilna Slovenija?
Prihodnji teden boste spoznali podjetje menedžerja leta Marka Lukića. Pri delu ga vodi športni duh, vztrajnost in inovativnost. Mladi iz Srednje šole Ravne na Koroškem pa bodo predstavili prednosti in izzive v poklicu mehatronik.
Začetki KGZ Maribor segajo v leto 1894, ko je v Mariboru začela delovati Kmetijska kemična deželna preizkusna postaja. Postaja je v prvih letih delovanja opravljala predvsem kemične analize, ki so bile ključne za boljše razumevanje in rabo sodobnejših kmetijskih praks ter izboljšanje kmetijske pridelave. Skozi desetletja so se nekajkrat organizacijsko preoblikovali ter prilagajali družbenim in gospodarskim razmeram. KGZ Maribor v današnjem času ponuja široko paleto storitev, od laboratorijskih analiz, svetovanja, izobraževanja in projektnih raziskav, kar ga uvršča med temeljne institucije za razvoj kmetijstva v SV Sloveniji.
Dosje vključuje nastajanje slovenske televizije, obdobje od prvih poskusov pa do leta 1962, ko se je program že kolikor toliko razvil. Slovenska televizija je nastajala po obrokih. Laboratorij za televizijo je imela Slovenija že leta 1948,49, v njem so sodelovali tudi nemški vojni ujetniki in pionir televizije na Slovenskem – Albin Wedam, ki je laboratorij vodil – je verjel, da je laboratorij sposoben sam razviti tehnologijo. Prva predstavitev televizije je tako bila v Ljubljani leta 1953, bolj prepričljiva leta 1956 na Gospodarskem razstavišču. Televizorjev skorajda ni bilo, ko so jo preskušali, so sprejemnike postavili v izložbe in lokale. 11.oktobra 1958 je TV Ljubljana, ki se je takrat imenovala TV služba Radia Ljubljana, začela redno oddajati, mesečno je bilo na Slovenskem manj kot 300 televizorjev, programa pa so mesečno oddajali približno 19 ur. 29.novembra 1958 so se vključili v jugoslovanski radiotelevizijski program in predvajali oddaje beograjskega in zagrebškega studia, vmes pa italijanski program. Ko je bilo okoli leta 1961 v Sloveniji že deset tisoč televizorjev, so uvedli naročnino.
Televizijo so soustvarjali radijci, ki o tudi pričevalci v dosjeju: od prvega direktorja Lada Poharja do napovedovalcev , novinarjev in urednikov- Aleksandra Vuge, Dušana Hrena in mnogih drugih.
Avtorica Ljerka Bizilj.
Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
V dokumentarni seriji novinarka britanskega BBC-ja Katya Adler odkriva, kako se je spremenilo življenje za ljudi, ki živijo blizu meje z Rusijo, in kakšne so posledice Putinove vojne v ruskih zahodnih sosedah. Na potovanju od Poljske in čez tri pribaltiške države odkriva območje, ki še čuti dediščino Sovjetske zveze, in spoznava ljudi, ki imajo zgodovinsko pogojen skeptičen odnos do svoje sosede Rusije. Popotovanje nadaljuje na Finskem in Norveškem, ki se vsaka po svoje spopadata z bližino velike in težavne sosede.
2. del:
V drugem delu se Katya najprej odpravi v Estonijo, kjer presenečena ugotovi, da vojakom v vojni prav pridejo tudi savne. Potovanje nadaljuje na Finskem, kjer odkriva, kako dobro so Finci pripravljeni na morebitni napad velike sosede in kako zaradi vojne v Ukrajini doživljajo močan upad dohodkov od ruskih turistov. Katyina zadnja postaja je skrajni sever, kjer Norveška meji na Rusijo. Tam spozna problem potopljenih jedrskih podmornic in odlaganja jedrskih odpadkov, sliši zgodbo o nenavadnem domnevnem ruskem vohunu in se sreča s predstavnikom Samijcev iz Rusije.
LIVING NEXT DOOR TO PUTIN (THIS WORLD) / Velika Britanija / 2023 / Režija: Simon Platts
Ekipa kriminalistov pod krinko poskuša prek osebnega bankirja v graški igralnici aretirati Brigadina, mogočnega preprodajalca mamil in orožja. Med postopkom se zgodi nepričakovan rop, v katerem bankir podleže strelnim ranam. Je to naključje ali naročen umor?
SOKO Wien (XV.) / Avstrija / 2019-20
Scenarij: Markus Staender, Martin Muser, Jens Schäfer, Frank Weler, Andreas Quatsch idr.
Režija: Holger Barthel, Olaf Kreisen, Holger Gimpel, Sophie Allet-Coche
V glavnih vlogah: Stefan Jürgens, Michael Steinocher, Lilian Klebow, Brigitte Kren, Maria Happel, Helmut Bohatsch
Opera slovenskega skladatelja, pianista in kritika Pavla Šivica (1908–1955), posneta v SNG Opera in balet Ljubljana. Gre za eno temeljnih del sodobnega slovenskega opernega repertoarja, v katerem se pod taktirko dirigenta Igorja Švare predstavljajo Operni zbor in solisti SNG Opera in balet Ljubljana (Urška Arlič Gololičič, Nuška Drašček, Robert Vrčon, Matej Vovk, Andrej Debevec, Saša Čano …) in Simfonični orkester RTV Slovenija. Opera pripoveduje o Samorogu, zaščitniku srednjeveškega mesta. Libreto Gregor Strniša, scenograf Branko Hojnik, kostumograf Alan Hranitelj, režiser opere Vinko Möderndorfer. Urednik oddaje Daniel Celarec, televizijska režija Aljaž Bastič.
Juš je župnik, kar pa ga ne obvaruje pred pastmi in skušnjavami. Jim bo zapadel ali bo vzdržal v skladu s tem, kar mu narekujejo pravila njegovega poklica.
Kratki film Sto psov je zasnovan kot opazovanje odnosa med Moškim in Žensko. Odnos lahko vidimo kot realen in torej rahlo ekstravaganten, lahko pa ga, če seveda želimo, dojemamo tudi na simbolni ravni. Poanta filma je, da skozi navidez nerealne situacije, ki se odvijajo med dvema protagonistoma, pridemo do srži, ki ju veže skupaj. To pa je: Moški mora od Ženske dobiti občutek, da je še vedno moški. In ker je Ženska pametna, mu bo ta občutek dala, ker ve, da bo le tako lahko dobila nazaj nekaj, kar je podobno ljubezni. Tako bo lahko v miru pazila, da se njenemu moškemu in hkrati nadomestnemu otroku, ne zgodi kaj preveč hudega.
Režija: Jan Cvitkovič
