V okviru nedeljskih koncertnih matinej se domači mladi glasbeniki predstavljajo v solistični vlogi ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Program koncertov je vedno sestavljen iz del znanih skladateljev klasicističnega sloga. Solist je bil tokrat mladi violončelist Primož Zalaznik, ki se je predstavil s Koncertom za violončelo in orkester Jospeha Haydna. Sicer glasbenik deluje tudi kot član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in različnih komornih zasedb. Orkester je poslušalcem ponudil še dve deli Ludwiga van Beethovna, Prometejevo uverturo in Simfonijo št. 2.

Izbira zemljišča je pogosto ena od najpomembnejših odločitev pri gradnji novega doma. Prav posebna lega zemljišča je narekovala razporeditev prostorov v hiši mlade družine. Pri izbiranju sodobne oblike stavbe sta se naročnika zgledovala po sosednjih objektih, vrsto gradnje pa sta izbrala v skladu s trajnostno in odgovorno rabo prostora. Tako je blizu Celja zrasla pasivna lesena hiša z minimalnim ogljičnim odtisom.
Soseska Vintgar je dom kar 600 različnim rastlinskim vrstam, pa tudi številnim živalskim, in s svojo čudovito podobo že več kot 130 let privablja ljubitelje naravnih lepot z vsega sveta. Pred kratkim je v njenem vzhodnem delu na temeljih stare zrasla nova lesena zgradba, ki kljub izčiščeni obliki ostaja zvesta lokalnemu arhitekturnemu jeziku.
V prejšnji oddaji smo vam razkrili nekaj utrinkov z obiska hribovskega vrta zakoncev Knavs, ki se je razvil v veličasten park s pravljičnimi zelenimi sobanami. Tokrat vas vabimo, da si ogledate še njun urejen zelenjavni vrt in mogočni skalnjak z večtonskimi apnenčastimi skalami, ki se ob zeleni okolici zdijo kot tihi stražarji vrta.

Pripravite se na eksplozijo zabave z oddajo, ki bo popestrila vaš nedeljski dopoldan – Žogarija.

Oddaja Migaj z nami. Oddaja o razgibanem življenju, v katerem migajo vsi, mladi in stari, navdušeni rekreativci in vrhunski športniki. Oddaja nastaja pod pokroviteljstvom Olimpijskega komiteja Slovenije.

Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.

V tokratni Avtomobilnosti smo poklepetali s starejšimi vozniki na temo asistenčnih sistemov, še posebej o tistih elektronskih pripomočkih, ki lahko omejijo vpliv starostnih telesnih omejitev.
Primerjali smo dva enaka električna volva; prvi je imel zgolj en elektromotor, drugi pa dva in štirikolesni pogon. Ugotovili smo, kje se čutijo razlike pri vožnji in dosegu.
Poseben izziv pa smo našli pri prečni vožnji po tako veliki strmini, po kateri je celo hoditi nemogoče. Vozili smo namreč po Terramarju, slovitem ovalnem španskem dirkališču, z avtomobilom cupra terramar!

Ljubljanski maraton presegel številne mejnike, od skromnih začetkov leta 1996, danes pa je maraton najhitreje rastoča športna panoga.

Začetki so bili skromni tako po udeležbi kot po rezultatih najboljših, a kraljevska atletska preizkušnja je v slovenski metropoli zaživela ravno pravi čas, da je postala gonilna sila tekaškega preporoda, ki smo mu priča v Sloveniji. Nekoč je bil maraton omejen na peščico norcev, v zadnjih desetletjih pa je postal najhitreje rastoča športna panoga. Število udeleženih tekačev se vztrajno povečuje in iz leta v leto bolj grozeča je skrb, da bodo ljubljanske ulice premajhne za vse navdušence, ki k nam prihajajo iz vsega sveta.
Dokumentarni film Zgodba Ljubljanskega maratona je nastal jubileju največje športno rekreacijske prireditve pri nas. Osredotoča se na vzpon prireditve in njen pomen za tekaški preporod.
Večina materiala je bila posneta med jubilejnim maratonom, ki je na ljubljanske ulice pritegnil rekordno število tekačev in obiskovalcev,
Med nastopajočimi v filmu sta tudi slovenska maratonca Roman Kejžar in Helena Javornik ter mnogi drugi.
"Na začetku tečeš, da bi bil čim prej na cilju, pol tečeš za to, da prideš do cilja, pol na koncu pa tečeš, da prideš na štart." (Branko Gradišnik, izjava iz filma).
Avtor filma je Toni Cahunek.

Ninna Kozorog, p. Karel Gržan in Adi Smolar na svoj način razmišljajo o človeku, (ne)humanosti naše dobe in poteh, ki so pred nami.

December - hrupen, zapravljiv in nemiren… A hkrati mesec, ko se nam utrinjajo misli, kako smo preživeli leto, kam gremo, kaj bo jutri, v kakšnem svetu živimo in kakšnega želimo zapustiti našim otrokom.
O tem se sprašujejo tudi trije razmišljujoči, aktivni in odgovorni posamezniki: Ninna Kozorog, p. Karel Geržan in Adi Smolar. Ga. Kozorog z društvom Humanitarček pomaga pomoči potrebnim (predvsem brezdomcem in starostnikom). Njihov projekt Vida je pretresel Slovenijo z zgodbami starostnikov, ki pozabljeni skozi mesec komaj preživijo z bedno pokojnino. P. Karla Gržana te krivice jezijo in bolijo, vzrok za nepravično porazdeljenost dobrin pa je našel v »hrematizmu« - današnji izkrivljeni obliki ekonomije. Kantavtor Adi Smolar pa o svetu, ki ga obdaja, poje že skoraj 40 let in z ljudmi deli svoja spoznanja o tem, da je pomemben prav ta trenutek, prav zdaj, da se odločimo, da bomo nekaj naredili zase, za druge, za skupnost.

Resnična zgodba o štirih ameriških srednješolcih, ki pod vodstvom novega učitelja Fredija ustanovijo klub za robotiko in se prijavijo na državno tekmovanje tehničnih šol.

Brez izkušenj in zgolj z 800 dolarji, odsluženimi avtomobilskimi deli in velikopoteznimi sanjami se moštvo spoprime s prvaki na tem področju, z ekipami šol, kot sta recimo MIT in Cornell. Izkušnja ni dragocena le zato, ker se naučijo sestaviti robota, temveč tudi, ker z drugimi stkejo vezi, ki bodo trajale vse življenje.

Originalni naslov: SPARE PARTS
Leto produkcije: 2015
Država: ZDA, Mehika
Žanr: družinskii film
Režija: Sean McNamara
Scenarij: Joshua Davis in Elissa Matsueda
Igrajo: George Lopez, Marisa Tomei, Jamie Lee Curtis, Carlos PenaVega

BUČKE IZ VRVI
Pred nočjo čarovnic, praznikom Keltov, ki so ga Američani potrošniško oblekli, s Sabino Šegula izdelujemo vilinski venček. Zanj je najprej naredila bučke iz vrvi. Poglejte, kako preprosto jih lahko izdelate tudi sami.

KAČIČE, KROGLICE IN SNOPKI
V drugem delu dr. Sabina Šegula izdeluje kačice, kroglice in snopke. Prve sestojijo iz delno posušenih listov okrasnih trav in vrtnarske žice, kroglice so iz mahu, snopki pa iz delov vej.

VILINSKI VENČEK
Prej naštete elemente, pri katerih lahko preverite vaše ročne spretnosti, je Sabina Šegula vstavila v venček za noč čarovnic. Dodala je še nekaj posušenega cvetja in nastal je vilinski venček.

ČEBULICE V LONCU
Jeseni poskrbimo za cvetenje spomladi. Konec oktobra in prva polovica novembra je čas, primeren za sajenje čebulic tulipanov in drugih spomladanskih čebulnic. Jerneja Jošar je čebulice položila v glineni lonec, dodajala jih je po sistemu lazanje.

BUČE IZ ODSLUŽENEGA LESA
Na vrtu Zelene sreče letos z bučami sreče niso imeli. Le nekaj jih je ostalo na vrtu, druge so večinoma zgnile. Tjaša Podgoršek, najmlajša članica družine, se je domislila, da jih naredi iz lesa. Poiskala je kose odsluženega pohištva in jih spremenila v buče.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Dokumentarna serija Planet Zemlja (III.) nas popelje na neverjetno popotovanje po različnih življenjskih okoljih, ki jih najdemo na Zemlji. Čeprav so se ta tudi v preteklosti vedno spreminjala, se je zaradi segrevanja planeta, ki ga povzroča človek, ter širjenja površin za kmetijsko, gospodarsko in poselitveno rabo zdaj ta proces tako pospešil, da nekatere živali komaj še lovijo korak z njim.

3. del: Puščave in travnate planjave
Puščave so negostoljuben, navidezno nenaseljen svet, kjer skoraj ni vode, zato življenje obstaja na meji preživetja. Na travnatih planjavah pa so zemlja in živali tako tesno povezane, da lahko izguba ene same vrste povzroči propad celotnega ekosistema.

PLANET EARTH III. / Velika Britanija / 2023 / Režija: Kiri Cashell

Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.

Pisateljica, ilustratorka in slikarka Tove Jansson ( 9. 8. 1914–27. 6. 2001) je najbolj znana kot avtorica pravljičnih trolčkov Muminov. Prvi Mumin je nastal leta 1942, in sicer v seriji stripov, ki so bili objavljeni v časopisu. Temu je sledilo več knjig, ki veljajo za klasiko mladinske književnosti.
V filmu spoznamo tudi zasebno življenje Tove Jansson. Odraščala je v ustvarjalni družini, študirala umetnost v Stockholmu, Helsinkih in Parizu, prvo samostojno umetniško razstavo je imela leta 1943. Imela je odprto razmerje s poročenim politikom, razmerje z gledališko režiserko Vivico Bandler, rada se je udeleževala zabav in bila navdušena nad sodobno umetnostjo.

TOVE / Švedska, Finska / 2020
Scenarij: Eeva Putro
Režija: Zaida Bergroth
V glavnih vlogah: Alma Pöysti, Krista Kosonen, Shanti Roney

Neverjetna zgodba o prebeglem litovskem pomorščaku v času zaostrenih odnosov med svetovnima velesilama, ZDA in Sovjetsko zvezo. Leta 1970 sta se na Atlantiku načrtovano srečali ameriška patruljna in sovjetska ribiška ladja. Simas Kudirka je izkoristil priložnost in skočil z ruske ladje na krov ameriške in tam prosil za azil. Po večurnem hudem zapletu je ameriški poveljnik dovolil, da so pretepenega Kudirko sovjeti vzeli nazaj na svojo ladjo. Kudirka je pristal v gulagu, a za njegovo zgodbo so slišali mnogi, tudi borci za človekove pravice in politiki. Naposled se je zanj zavzel predsednik Ford. Kudirka je postal ameriški državljan in s svojo družino zaživel ameriško življenje, ki pa ga ni nikoli ponotranjil. Leta 2007 se je z ženo vrnil v samostojno Litvo. O Kudirki so že v 70. letih posneli tudi igrani film.

THE JUMP / Francija, Latvija, Litva / 2020 / Režija: Giedre Zickyte