Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro.
Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro!
Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!
O svojih spominih bodo pripovedovali trije bratje Suhadolc: najmlajši Janez, legendarni profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo, ki je zasnoval in izdelal tudi več sto stolov; Matija, prav tako arhitekt, ki je med drugim avtor načrtov za ureditev številnih samostanskih knjižnic na Slovenskem; in najstarejši, prof. dr. Anton, upokojeni profesor matematike na ljubljanski univerzi ter tudi navdušen botanik, preučevalec in zbiralec različnih vrst lesa. Med drugim se bodo spomnili svojih treh že pokojnih sestra, psihologinje Mete, poročene Krečič; arhitektke in spomeniške konservatorke Nataše, poročene Štupar Šumi, ter zdravnice Andreje, poročene Pipp. Spregovorili bodo tudi o svojih starših. Oče teh šestih otrok, gradbeni inženir in projektant Anton Suhadolc, je bil dve desetletji pred drugo svetovno vojno statik in vodja gradbišč pri največjih projektih arhitekta Jožeta Plečnika (gradnja cerkve v Šiški, stadiona ...) ter Plečnikov tesen prijatelj, obenem pa je samostojno ustvaril tudi več zgradb v Ljubljani. Mama, učiteljica Natalija, izhaja iz v naše kraje davno priseljene italijanske rodbine Sartori, oče pa po mamini strani iz prav tako italijanske družine Peruzzi, v kateri sta bila najbolj znana praded Martin Peruzzi, ki je leta 1875 prvi opozoril strokovnjake Deželnega muzeja Rudolfinum (danes Narodnega muzeja) na zanimive najdbe ostankov kolišč na Barju, ter njegov sin, kipar Svitoslav Peruzzi. Brata Anton in Matija Suhadolc sta bila rojena v desetletju pred drugo svetovno vojno, najmlajši Janez pa med njo. Vsak od bratov je imel zanimivo in ustvarjalno življenjsko pot. Njihove pripovedi v Spominih spremlja na stotine fotografij iz javnih in zasebnih virov. Številne med njimi so bile le redko objavljene. Nekatere fotografije v oddaji pa so bile objavljene prvič. Videti bo mogoče tudi posnetke iz arhivskih dokumentarnih filmov. Spet se napoveduje privlačna freska nekdanjih časov.
Dokumentarni film prikaže življenje in delo zavedne slovenske meščanske družine iz Gorice. Družina je v letih 1875-1945 aktivno soustvarjala likovno in glasbeno podobo v slovenskem prostoru. Mati Avgusta je bila slikarka in daljna sorodnica slovitega goriškega portretista Jožefa Tominca. Najstarejša hči Henrika je zaslovela kot naslednica slikarke Ivane Kobilce, mlajša Avgusta je bila odlična akvarelistka in violinistka, Saša Šantel pa je poznan kot pionir slovenske grafike, violinist in izvrsten skladatelj.
Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
Dokumentarni film "Knjige, ki jih ni sežgal" ponuja kritični pogled na zgodovino zahodne miselnosti skozi preučevanje zasebne knjižnice Adolfa Hitlerja. Diktator in množični morilec si je ob koncu življenja lastil 16.000 knjig, od katerih jih je 1.200 danes shranjenih v Kongresni knjižnici v Washingtonu. Medtem ko mnogi še vedno omejujejo rasizem in antisemitizem na ideološke skrajnosti Zahoda, Hitlerjeva knjižnica kaže, da je bilo ravno nasprotno. Številne knjige v njegovi knjižnici so bile uspešnice že dolgo, preden so nacisti leta 1933 prevzeli oblast, ideje v njih pa imajo močan vpliv vse do danes.
THE BOOKS HE DIDN’T BURN / Nemčija / 2023 / Režija: Claus Bredenbrock, Jascha Hannover
Priporoči:
THE BOOKS HE DIDN’T BURN / Nemčija / 2023 / Režija: Claus Bredenbrock, Jascha Hannover','https://www.rtvslo.si/tv/spored/tvs2/2025-02-01/20722268')">Deli
Mladi Juliji primanjkuje samozavesti, 50-letni Aleš pa je njeno nasprotje. Film je preplet njunih zgodb: dekletove, ki kljub šolskim in drugim uspehom, veselju do študija in obetavni pisateljski karieri še išče pot do večje samozavesti in boljše samopodobe, ter zgodbe moškega, ki ga od otroštva zaradi odvečnih kilogramov kličejo Bucy, a je s svojo samopodobo zadovoljen in skozi življenje stopa samozavestno, ob službi, družini in ljubezni do glasbe, ki jo kot didžej rad deli z drugimi. Kaj vpliva na našo samozavest in samopodobo, kako ju izboljšati? Več o tem psihologinja Katarina Veselko ne le v teoriji, temveč v praksi, tudi iz lastnih izkušenj. Scenarij: Milica Prešeren, režija: Primož Meško.
V dokumentarni oddaji spoznamo življenje in osupljive dosežke Petra Carla Fabergéja, znamenitega ruskega draguljarja francoskih korenin, mojstra oblikovanja okrasnih predmetov in nakita. Najbolj prepoznaven del njegove dediščine so izjemna carska velikonočna jajca. Leta 1885 ga je namreč car Aleksander III. imenoval za draguljarja carske krone in za veliko noč soprogo Marijo Fjodorovno prvič obdaril s Fabergéjevo mojstrovino.
FABERGÉ, THE MAKING OF A LEGEND / FABERGÉ: LES OBJETS DU DESIR / Francija / 2021 / Režija: Jean-Pierre Cottet
S koncertom ob 18-letnici glasbenega delovanja se je Omar Naber vrnil h koreninam svojega glasbenega izraza – v pristni rokenrol, s katerim je napovedal tudi prihajajočo ploščo. V klub Cvetličarna je novembra 2023 povabil vrhunske glasbenike, s katerimi je skozi leta zgradil dober odnos. Občinstvo, ki ga je koncertno pričakovalo že dlje časa, je navdušil tako s svojimi evrovizijskima uspešnicama kot tudi z rockom in s svojim glasom podpisanimi uspešnicami: Stop, Omar, ti teslo, Krasen dan, I Still Carry On, Parfum, On My Way, Posebn model, Proti soncu in mnogimi drugimi.
Koncert je režirala Urška Žnidaršič.