Minulo soboto je množica nezadovoljnih preplavila ulice in trge vse od vzhoda do zahoda in od severa do juga ter zahtevala osnovne pravice oziroma demokracijo v pravem pomenu. Namen protestnikov je bil politikom in drugim finančnim ter gospodarskim elitam sporočiti, da se ne pustijo več biti podrejeni, ampak da želijo sami odločati o svoji prihodnosti. In ravno v tem času, ko je ekonomska situacija daleč stran od rožnate, je v četrtek, 20. oktobra, v koprski Pretorski palači predaval dr. Egon Zakrajšek, pomočnik direktorja Ameriške centralne banke.
V predavanju se je med drugim dotaknil predvsem javno finančnih razmer v svetu in posledic, ki jih lahko ima grška kriza za evro ter vprašanja kakšno prihodnost čaka evro – valutno območje. Posebnost predavanja in kasnejše razprave pa je bilo razbitje nekaterih mitov o finančni krizi, posebno tistih, ki v strukturno izjemno kompleksne strategije reševanja problemov vnašajo poenostavljeno razumevanje sveta in s tem preprečujejo izvajanje racionalne ekonomske politike.
Po njegovih beseda mora biti Evropska unija pripravljena tudi na najslabši scenarij, to je kolaps grškega bančnega sistema, kot strukturne rešitve pa je navedel krepitev enoglasnega institucionalnega okvirja znotraj območja evra in transparentnost glede stanja bank. Grčija je »okužila« tudi druga evropska gospodarstva v težavah. Rešitev je v finančni konsolidaciji najbolj ranljivih držav, četudi za ceno ostrih in nepriljubljenih ukrepov. Pri tem pa konsolidacija ne bi smela temeljiti zgolj na rezih, ampak bi bilo potrebno omogočiti večjo fleksibilnost zaposlovanja ter spremeniti strukturo davkov. Poleg tega bi morala trdnejša nacionalna gospodarstva spodbujati celotno povpraševanje v regiji. Na politični ravni Zakrajšek poudarja zlasti ukrepe glede krepitve institucionalnega okvira znotraj območja evra, ki bi moralo nastopati z enim glasom. Prav tako bi bilo treba opravljati redne in kredibilne stresne teste bank, informacije o testih pa bi morale biti javno dostopne. Vendar tudi ti ukrepi morda ne bi zadostovali, če bi vmes prišlo še do kolapsa kakšne večje finančne ustanove. Zato je potreben tudi “plan b”, ki bi omogočil prestrukturiranje dolga v primeru, da se dolg ene ali več držav izkaže za nevzdržnega, poudarja Zakrajšek. Tukaj pa se lahko pokaže prednost Amerike, ki je bolj enotna in odločna kot pa večinoma zbirokratiziran Bruselj z veliko družino narodov.
V pogovoru z gospodarstveniki je Japec Jakopin iz podjetja Seaway opozoril, da se po njegovem mnenju soočamo z neko trajno spremembo, ki pomeni konec obdobja, ko je zahodna ekonomija temeljila na načelu kolonializma in izkoriščanja drugih območij sveta. Gospodarska rast, ki temelji na predpostavki stalne in celo eksponentne rasti, je namreč nevzdržna za planet, ki premore le omejene vire. Danes moramo upoštevati vse tri komponente – okoljsko, socialno in kulturno. Hkrati pa se zavedati, da so nam vrata v svet na stežaj odprta, zato moramo izkoristiti svojo majhnost ter okretnost in s tem večjo prilagodljivost, talentiranost, ki so pot do uspeha. Kar so izpostavili tudi drugi gospodarstveniki, predvsem odgovorno obnašanje ljudi, pomen socialnega podjetništva in veliko zaskrbljenost za boljši jutri naših otrok ter vnukov.
Zakrajšek pa je k temu pojasnil, da rast Kitajske in drugih gospodarstev v razvoju ne pomeni, da bi morala biti rast v zahodnih državah negativna. Pri tem je izpostavil, da rast ne pomeni zgolj produkcije v ožjem smislu, ampak vključuje nove ideje z večjo dodano vrednostjo. Kot je navedel, se je samo lani, torej v času globalne krize, iz revščine dvignilo 600 milijonov Zemljanov, zato je Zakrajšek optimist, da je tržni kapitalizem edini sistem, ki omogoča takšno rast in hkrati spoštuje demokratična načela. Seveda pa je tudi kapitalizem ter poslovni svet »živ organizem«, ki ni nespremenljiv.
Predstojnik katedre za poslovne vede na Fakulteti za management, izr. prof. dr. Primož Dolenc, ki je povezoval razpravo z gospodarstveniki, pa je dodal, da bo za prihodnost vseh nas ključno zagotoviti stabilnost finančnega sistema, pri čemer naj vlade dajo vedeti tudi največjim finančnim ustanovam, da jih ne bodo zmeraj reševali ne glede na vse. Zakrajšek je priznal, da je s strani bank prišlo do ekscesov, hkrati pa poudaril, da obstajajo tudi banke, ki kreditirajo dobra podjetja in dobre zamisli. Da so za vse krive banke, je po njegovem populistično mnenje.
Njegovo predavanje je rezultat sodelovanja med članicami primorske univerze Fakulteto za management, Fakulteto za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Primorskim inštitutom za naravoslovne in tehnične vede in Mestno občino Koper. Zakrajšek, ki je po doktoratu na newyorški univerzi leta 1995 kot ekonomist postal član tamkajšnje centralne banke, je imel neposreden vpogled v samo središče gospodarskega vzpona in padca v 21. stoletju. Zakrajšek je bil na kalifornijski univerzi tudi študent matematika prof. dr. Dragana Marušiča, dekana FAMNITa, ki je gosta tudi pripeljal v univerzitetno mesto Koper.
Foto: Alen Ježovnik
Novico je napisal uporabnik Dejan Šraml.