Astronomija je po bila Gallilejevi definiciji lahko le opazovanje vidnega spektra elektro-magnetnega valovanja v bližnji in daljni okolici našega planeta. Ljudje že 4000 let s prostim očesom opazujemo zvezde, pred 400 leti, leta 1609, pa je Galileo začel uporabljati teleskop. Zadnjih 40 let, odkar smo leta 1969 pristali na luni, pa lahko zvezde opazujemo tudi iz vesolja.
Astronomija se je od Gallilejevega opazovanja vidnih pojavov razširila tudi na sledenje infrardečih in gama žarkov, ultravijoličnega sevanja in drugih. Namen vsega je odkrivanje novih galaksij oz. odkrivanje neznanih zvezdih mrež ali sistemov in njihovih značilnosti.
Od izstrelitve leta 1990 je Vesoljski teleskop Hubble temeljito spremenil naš pogled na vesolje. Z njegovo pomočjo je na primer znanstvenikom uspelo dokazati obstoj črnih lukenj ter pospešeno širjenje vesolja. Poleg tega pa je Hubble pomembno prispeval tudi k popularizaciji astronomije.
Danes tehnološki vrh astronomskega opazovanja predstavljata tudi dva evropska projekta. Eden je satelit poimenovan po Maxu Plancku, ki bo v orbito izstreljen letos spomladi in bo meril mikrovalove, ki so ostanki velikega poka. Drugi satelitski teleskop pa je poimenovan po Wiliamu Herchelu in bo z namenom prikazovanja infrardečega valovanja v vesolju tjakaj izstreljen julija letos. Oba satelita bosta v skrivnosti vesolja prodirala pod okriljem Evropske vesoljske agencije.

Novico je napisal uporabnik catstar_s