Nataša je študentka andragogike, mati dveh otrok, triletne deklice in sedemletnega dečka. Perspektivna, marljiva, vztrajna študentka, a kljub temu ljubeča in skrbna mamica.
»Študentske družine so segment študentov, ki imajo v času študija otroke oziroma družino«. Tako je zapisano na spletni strani Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, ki v sodelovanju s Klubom študentskih družin ponuja pomoč mladim staršem, ki si v času študija načrtovano ali nenačrtovano ustvarijo družino. S kakšnimi težavami se spopadajo? Kakšne pravice imajo in v kolikšni meri so te upoštevane? Ali jim je omogočen dostojen študij po rojstvu otroka?
Selitev v družinski apartma v Rožno dolino
Nikoli ji ni bilo težko. Pravi, da se je bilo vredno potruditi prav za vsako stvar, ki jo je uspela doseči v času študija in materinstva. Ko se ji je s takratnim partnerjem rodil prvi otrok, sta si s partnerjevim zaslužkom lahko privoščila bivanje pri zasebniku. Nikoli niso živeli v presežkih, pomembno je bilo, da je imel otrok streho nad glavo, oblačila in njuno ljubezen. Tako je ostalo tudi v nadaljevanju, ko se je mladi družinici pridružila še četrta članica. Vsaka pravljica pa se enkrat konča. Partner je izgubil službo, kmalu za tem sta se razšla, Nataša pa je vložila prošnjo za študentski dom, v katerem ji je bil dodeljen družinski apartma v Rožni dolini. Bratec in sestrica sta dobila svojo sobo, v drugi je spala mamica, poleg dveh majhnih sob pa sta bili v apartmaju še majhna kopalnica in kuhinja. Ker gre za preurejene stare apartmaje, ki niso bili načrtovani za študentske družine, niso najbolj primerni za majhne otroke, vendar je bila zadovoljna s tistim, kar je dobila za približno 100 evrov mesečne najemnine z vključenimi stroški.
»Treba se je znajti,« večkrat poudari. Prejemala je približno 200 evrov štipendije, 400 evrov denarne socialne pomoči za oba otroka skupaj in približno 255 evrov otroških dodatkov. Ni ji bilo treba plačevati vrtca, torej je s približno 855 evri mesečnih dohodkov prav lepo shajala. Zatrjuje, da se lahko tipična študentska družina z vsemi možnimi dodeljenimi dohodki prav lepo prebije skozi mesec. Če sta oba starša študenta, sicer nekoliko težje dobita denarno pomoč, res pa je, da lahko eden od njiju dela in na ta način zasluži ta dodatek, ki bi ga drugače prejemala mati samohranilka.
Prepad med pravicami študenta in pravicami družine
V 70. členu Zakona o visokem šolstvu je zapisano, da imajo študentke matere, ki v času študija rodijo, pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto (ne glede na število živorojenih otrok) za vsakega rojenega otroka. To v praksi pomeni, da lahko mamica študentka ali dvakrat ponavlja ali podaljša absolventski staž za eno leto več kot ostali študenti, saj zakon ne določa, kdaj mora mamica pravico do dodatnega študijskega leta izkoristiti. Nataša to pravico že pridno izkorišča, potekla pa ji je pravica do bivanja v študentskem domu. Prisiljena je bila poiskati stanovanje pri zasebniku, za to pa je morala poiskati še dodatno delo. »Če mamica ne dela, ima ogromno časa, ki ga lahko preživi s svojim otrokom. To je želja vsake mamice!« pripoveduje, ko govori o študentskem delu. Trenutno opravlja dva redna dela, tretjega občasno, vztrajno pa si išče še četrtega. Na mesec skupaj prejmejo približno 1000 evrov, v ta znesek so vključeni plačilo za študentsko delo, preživnina otrok in otroški dodatek. Koliko je stroškov je težko natančno izračunati, saj se iz meseca v mesec spreminjajo, mesečno pa mora plačevati 400 evrov najemnine za enosobno stanovanje s stroški in nekaj več kot 100 evrov za šolanje in subvencionirano prehrano obeh otrok.
Kot predsednica Kluba študentskih družin se zaveda, da je v naši državi treba urediti status študenstke družine, ki je preobširen in zato prihaja do nasporazumov. Na eni strani so pravice, ki izhajajo iz naslova statusa študenta, na drugi pravice iz naslova družine. Družine so prisiljene krmariti med obema, iskati čim boljše možnosti, prepogosto pa se dogaja, da se pravice izključujejo. Družinske prejemke opredeljuje Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Statut Univerze v Ljubljani govori o mirovanju statusa študenta: »Študentu miruje status študenta v času materinstva, očetovstva ali bolniške odsotnosti, daljše od enega leta«. Poslovnik komisije za prošnje in vprašanja v prijavnem postopku pa določa, komu se lahko odobri tretji redni vpis. Materinstvo se smatra kot razlog, da na prejšnjem študijskem programu nisi mogel izpolnjevati študijskih obveznosti.
Nataši je pri 30 letih že potekel absolventski staž na študiju andragogike, kjer ji manjkajo še 4 izpiti in diploma, zgolj zaradi statusa pa je vpisana na višjo šolo, ki ji omogoča delo preko študentskega servisa. Sprijaznila se je z dejstvom, da je mlada mamica in to ji je všeč. »Pomembna so moja pričakovanja in ne pričakovanja družbe!«. Na spletu je ogromno forumov na to temo, kjer vsi kritizirajo stanje v naši državi, izključevanje študentskih in družinskih pravic. »Vsaka žival na tem svetu ima pravico vsaj nekaj časa preživeti s svojim mladičem, vsaka mama poskrbeti za svojega otroka. Samo študentka ne? Ta naj gre delat, če želi živeti?« je le ena izmed mnogo izjav, ki kažejo stanje tistih staršev, ki se niso potrudili toliko kot Nataša. Zaveda se, da ima otrok pravico do kvalitetnega življenja, pogoje zanj pa mu mora v osnovi zagotavljati starš, ne država. »Otrok je res dar življenja, ki se mu nikoli ne bi mogla odreči!«.
Več na:
Novico je napisal uporabnik Smiley22