Prizorišča:
Umetniki:
Lana Čmajčanin, Chto Delat?, Igor Grubić, Adela Jušić, Nikolay Oleynikov, Shadow Museum/Jaroslav Supek, Alma Suljević
Kurator: Vladan Jeremić
Fotografija: performans Alme Suljević pred delom Nikolaya Oleynikova, otvoritev razstave v Färgfabriken, Stockholm, september 2011. (foto: Rena Rädle)
Razstava Nikoli več ne bom govorila o vojni bo premierno predstavljena slovenskemu občinstvu v okviru programa KIBLE in Evropske prestolnice kulture Maribor 2012. Producenta razstave sta KIBLA in Biro Beograd, s podporo Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport republike Slovenije, Zavoda Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture ter Mestne občine Maribor.
Razstava Nikoli več ne bom govorila o vojni predstavlja dela umetnikov iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Hrvaške in Rusije, ki se osredotočajo na kritično družbeno analizo ter pričevanja nasilja in travm v povezavi z nedavnimi vojnami v deželah bivše Jugoslavije.
Pod težkim bremenom vojn, etničnih nacionalizmov in procesov družbeno-ekonomskega razslojevanja, produktov ideologije neoliberalnega kapitalizma, se praktično vse države nastale po razpadu Jugoslavije borijo z neokolonialno odvisnostjo kot posledico globalnega kapitala in trajne krize na gospodarskem obrobju Evrope. V takšnem nenehno antagonističnem družbenem in političnem kontekstu se pričevanja vojnih travm predstavljajo, manifestirajo in interpretirajo znotraj določenih pričakovanih okvirjev. Prav zato številne predstavitve s področja kulturne produkcije in sodobne umetnosti ne ubežijo stereotipom.
Razstava Nikoli več ne bom govorila o vojni se sprašuje, ali lahko sodobna umetniška praksa najde jezik, s katerim bi bilo mogoče v političnem smislu govoriti o individualnih in kolektivnih vojnih ter povojnih izkušnjah, brez prizvoka eksotizacije? Ali je možno najti primerno umetniško formulo in ali je zmeraj potrebno, da je v procesu razumevanja prisotna empatija? Tišina in amnezija sta najpogostejši reakciji na travmo; ali tudi umetnost v tem smislu pravzaprav ostaja nema, s tem ko uporablja samo simbolni jezik podob in zvokov ter ostaja v polju meditacije in simbolizma?
Naslov razstave je navdihnil video performans Nikoli več ne bom govorila o vojni dveh sarajevskih umetnic Adele Jušić in Lane Čmajčanin. Za svojo nedavno zvočno instalacijo Bedtime Stories (Zgodbe za lahko noč) sta zbrali zgodbe o življenju med 1395-dnevno okupacijo Sarajeva, ko so ljudje iskali zavetje pred granatami v tesnih kleteh mestnih stavb.
V zadnjem desetletju so spodleteli številni poskusi organizacije Gay Parade v Beogradu in Zagrebu, tisti »uspešni« pa so bili izvedeni pod ostrim nadzorom policije. V Beogradu so leta 2001 skupine fašistov, klerikalnih nacionalistov in nogometnih huliganov napadle parado in pri tem poškodovale veliko število ljudi. V svoji dvo-kanalni video instalaciji East Side Story (Zgodba z vzhodne strani) se zagrebški umetnik Igor Grubić dotika vprašanja pravic spolnih manjšin v družbah, ki kažejo nasilne reakcije na kakršnokoli drugačnost.
S kontinuiranim performansom Holy Warrioress (Sveta bojevnica) postavlja Alma Suljević, ki je tudi sama izkusila vojno na Balkanu in genocid bošnjaških muslimanov, izziv islamofobičnemu stanju zahodnih družb ter nas spominja na posledice takšne sovražnosti.
Shadow Museum predstavlja ponovno izvedbo performansa I Slept Under the Photos of Killed in the Wars in former Yugoslavia (Spal sem pod fotografijami ubitih v vojnah bivše Jugoslavije) vojvodinskega avtorja Jaroslava Supka (1952-2009). Namesto tišine je umetnik prevzel odgovornost. Njegovo sporočilo je univerzalno in konkretno, resnično in očitno.
V svoji najnovejši poslikavi The Years of the Bonecrusher Queen (Leta kraljice drobilcev kosti), razvije Nikolay Oleynikov, umetnik iz Moskve, menažerijo situacij in podob, povezanih z zgodovinsko kronologijo z vojno povezanih dogodkov v bivši Jugoslaviji. Prav tako skuša na nov način osvetliti mračno vlogo mednarodnih akterjev v tej vojni. Nova zidna poslikava je ustvarjena posebej za razstavo v Mariboru.
Film Partisan Songspiel: Belgrade Story je drugi v seriji mjuziklov avtorjev ruskega kolektiva Chto delat? Prizorišče je v zapuščeni tovarni iz 19. stoletja, zgodba pa se nanaša na resnične dogodke v Srbiji leta 2009, ki jih prenese v bolj univerzalen mjuzikl o zatiralcih in zatiranih.
Nikoli več ne bom govorila o vojni je nekoliko spremenjena verzija izvirne razstave predstavljene leta 2011, kot skupni produkt Biroja Beograd in Centra za umetnost in arhitekturo iz Stockholma Färgfabriken, z naslovom „Psihoza 1 – Nikoli več ne bom govorila o vojni“.
Vladan Jeremić (r. 1975, Beograd) je kurator in umetnik, ki živi in dela v Beogradu, Srbiji. V svoji kuratorski in umetniški praksi raziskuje presečišče med sodobno umetnostjo in političnim aktivizmom. Sodeluje z Reno Rädle v umetniškem dvojcu. Skupaj sta ustanovila Biro Beograd, združenje, ki zagotavlja platformo za kritično prakso, ki sega preko meja konvencionalnih oblik sodobne umetnosti, kulturnega in družbenega raziskovanja ali političnega aktivizma.
Vljudno vabljeni! Vstopnine ni.
Razstava bo na ogled do 30. 8. 2012
8. junij – 30. avgust 2012
Odprtje: 8. junij 2012 ob 20. uri
KiBela/KIBLA in KIT KIBLA, Maribor
KiBela, prostor za umetnost, in KIT KIBLA sta odprta vsak delovnik in ob sobotah od 9. do 22. ure.
Novico je napisal uporabnik kibla.