Poudarek projekta CEBBIS (Central Europe Branch Based Innovation Support) je na inovativnosti, prenašanju znanj med različnimi panogami, organizacijskimi okolji in regijami srednje Evrope. Projekt prepoznava pomen malih in srednjih podjetij za ustvarjanje novih delovnih mest in dodane vrednosti v času zaostrenih gospodarskih razmer. Prenos novih tehnologij in približevanje raziskovalnega znanja vsakdanji praksi malih in srednjih podjetij pospešuje njihovo rast in razvoj.
Udeleženci partnerskih držav iz Nemčije, Avstrije, Poljske, Italije, Češke, Slovaške, Madžarske in Slovenije so v četrtek, 29. 3., in petek, 30. 3., sodelovali na delavnicah na Fakulteti za management in Univerzitetnem inkubatorju Primorske. V tem času so obiskali tudi dve uspešni primorski podjetji – Pipistrel iz Ajdovščine in Robotino iz Hrpelj. Izr. prof. dr. Mitja Ruzzier, vodja projekta CEBBIS za Slovenijo, sicer pa prodekan za znanstvenoraziskovalno delo na Fakuleti za management, je poudaril, da smo s temi obiski tujim partnerjem predstavili in približali uspešna podjetja iz našega lokalnega okolja in obratno. Za razvoj slovenskih inovativnih podjetij je ravno tako pomembno, da se povežejo s pomembnimi tujimi partnerji, ki vodijo velike tehnološke parke in razvojne agencije v naši neposredni bližini.
Na delavnicah so se udeleženci seznanili z rezultati raziskav o povezanosti poslovnih rezultatov z učinki inovacij in s pregledom uspešnosti raziskovanja, razvoja in prenosa znanj v državah srednje Evrope. Te so različno učinkovite pri izrabi finančnih virov in vzpodbujanju človeškega potenciala za ustvarjanje gospodarskih učinkov inovacij. Slovenija se v tem pogledu sooča z izzivi, kako prenesti spoznanja znanosti v prakso in kako bolj učinkovito uporabiti že razvita znanja. V primerjavi z drugimi evropskimi državami v Sloveniji izvozimo le majhen delež storitev z visokim deležem znanja in malo vlagamo v raziskave in razvoj. Na drugi strani tudi gospodarstvo zaznava številne ovire pri prenosu raziskovalnih spoznanj v prakso.
V Celju pa je v okviru projekta potekala še nacionalna razprava o politikah spodbujanja prenosa znanja in tehnologij s pomočjo IKT, v kateri je med drugim sodeloval tudi mag. Janko Burgar z Direktorata za podjetništvo in konkurenčnost Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.
V nadaljevanju so udeleženci spoznali tri slovenske primere prenosa znanja in tehnologij iz raziskovalnega v gospodarsko okolje: Institut Jožef Stefan, Univerza na Primorskem in Zaria iM. V razpravi so poudarili, da je za uspešen prenos znanja in tehnologij ključna zavzetost raziskovalnega in gospodarskega okolja. Izmenjava zaposlenih med gospodarskim in raziskovalnim okoljem, izobraževanje raziskovalcev za usmerjanje svojih raziskav v praktično uporabnost, spreminjanje ocenjevanja znanstvenega dela na podlagi števila znanstvenih objav v delo, ki bo imelo več neposrednih učinkov v razvoju malih in srednjih podjetij, vzpostavljanje partnerstev med malimi in srednjimi podjetji in raziskovalnim okoljem. To je le nekaj od predlogov, ki so jih izpostavili udeleženci delavnic, za močnejši in učinkovitejši prenos znanja in tehnologij. »Stalno povezovanje in mreženje z jasno določenimi poslovnimi cilji in izmenjavo delovnega okolja med zaposlenimi v raziskovalnem in gospodarskem okolju vidimo kot ključne primere dobre prakse, ki bi lahko vzpodbudile učinkovit prenos tehnologij in znanj tudi v našem lokalnem okolju,« je povzel izr. prof. dr. Mitja Ruzzier.
Foto: Alen Ježovnik
Novico je napisal uporabnik Dejan Šraml.