"...da se tolk ponižaš, da lahko poljubiš tisti mrtvi kip..."
"Po eni strani stvar fanatikov, nehigieničnih ljudi,..."
Kaj pa ti misliš o poljubljanju lesenega križa na veliki petek? Zbrali smo nekaj misli mladih - vabljen si, da razmisliš o obredu čaščenja križa!
Preberi si, kaj o čaščenju križa pravi p. Tomaž Mikuš, v članku 'Poljub Jezusovih nog'.
Poljubljanje križa je verjetno ena najmočnejših simbolik v velikem tednu. V mlajših letih mi je bilo zelo nerodno, ko sem se vračala po cerkvi od križa in vedno sem se spraševala, kako se počutijo ministranti, ko se ljudje šobijo tam pred njimi:) Z zorenjem vere doživljam poljubljanje križa kot veliko izkazovanje spoštovanja in nenazadnje tudi ljubezni, ki jo čutim do Kristusa. Seveda grem do križa, ker gredo ostali, ampak...ko sem se mu približujem, se v sebi umirim in z vsem srcem se spustim do razpela. Lansko elto se mi je ob vračanju od križa porodilo vprašanje, zakaj Kristusa ne poljubim na obraz, če ga imam rada, potem pa me je prešinilo, da je njegova rana tisto, kar je vidno znamenje moje odrešitve.
Marija
O poljubljanju kriza, hm? Po eni strani stvar fanatikov, nehigieničnih ljudi, pobožnjakarjev... Vendarle pa, v pravem pomenu, izraz globoke kontemplacija trpljenja, izročanje samega sebe, z vsemi križi, križanemu, ki moje križe prelaga na svoje rame.
(anonimno)
Poljubljanje križa je zame malikovanje, saj ni križ tisti, ki nam je prinesel odrešenje, še najmanj pa tisti, ki ga imamo v domači župniji. Jezus je pravi naslov za zahvaljevanje in občudovanje. Sem mnenja, da lahko le z molitvijo pokažemo koliko nam pomeni Jezusova žrtev!
Anja, 23
Mislim, da s tem izkažemo spoštovanje do kristusa.
Grega
Atiju se zdi grozno, ker vse stare mame kašljajo, mami pa vedno gre. V to sem zrasla. V puberteti nisem hodila, ker sem bila preveč obremenjena s tem, da me vsi gledajo, da se ne bom spotaknila in se mi bodo ministranti smejali.
Danes pa ... v takih obredih skušam najti kaj dobrega. Ponavadi grem in izkoristim za razmislek. Uradno se reče čaščenje križa, ne? Jaz pa takega običaja ne bi nikoli "uzakonila". Krepi pa našo ponižnost, ni res?
Anja
Mislim pa si tole: Da moraš iti zelo prek sebe, da se tolk ponižaš, da lahko poljubiš tisti mrtvi kip, pa da pozabiš na vse, ki te gledajo, ... In na tak način malo izkusiš, kako se je počutil Jezus, ki se je moral še veliko bolj ponižati ob vsem tistem zasmehovanju, sramotenju, zmerjanju.
Kristina
Poljubljanje kriza se mi zdi lepa in preprosta navada, ki pa seveda izgubi vsako vrednost ce ni obdana s pravo poboznostjo. Z njo zelimo pokazati kako zelo cenimo rane ki so nam odkupile neskoncni dolg katerega smo si ga bili nakopali z grehom.
Kot za vsako poboznost, velja da se mora vrsiti v pravem duhu. Ce poljubljanje kriza pomaga boljsemu dojemanju in zivemu dozivljanju velikonocnih dogodkov, je kot sredstvo dobrodoslo. Ce ne, pa izgubi svoj glavni namen. Ostaja se namen javnega priznavanja Kristusove daritve, ki lahko v dolocenih okoliscinah dobi se posebno vaznost.
Jože
Članek je bil objavljen na www.mladi.net.
Novico je napisal uporabnik mladi.net_