Namen okrogle mize je bil ozavestiti širšo javnost o pomenu zdravja na delovnem mestu in predstaviti kriterije o zdravju, ki opredeljujejo zeleno delovno mesto. Sodelovali so predstavniki medicinske stroke, prehranskega svetovanja, alternativnih ved, kineziologije, izobraževanj ter psiholoških ved.
Uvodni nagovor gostitelja je podala Silvija Benčič, predstavnica Fakultete za management Koper, ki s svojim novim magistrskim študijskim programom Upravljanje trajnostnega razvoja, prvim tovrstnim v Sloveniji, upošteva različne vidike in sestavine razvoja: ekonomskega, okoljskega s prostorskimi in socialnega z razvojnimi komponentami, to pa vodi do novih pogledov in metod ravnanja.
Razpravo je povezovala Tjaša Cepuš, predstavnica organizatorja Lifestyle natural, ki se zavzema za kakovosten način življenja. Spregovorila je o ločevanju zdravja in kariere, ki zagotovo mora najti skupni imenovalec.
O zelenih delovnih mestih so govorniki spregovorili vsak s svojega stališča. Mag. Dragica Blatnik, pomočnica direktorja za zdravstveno nego in oskrbo v Splošni bolnišnici Izola, je govorila o zelenem delovnem mestu kot o novih procesih ter razvoju dejavnosti, ki so usmerjene interdisciplinarno. V Splošni bolnišnici Izola že pripravljajo nov projekt z naslovom Promocija zdravja pri delu, kar omogoča dolgoročno znižanje bolniškega staleža, poveča motivacijo zaposlenih in izboljšuje delovno ozračje. Posledica je večja fleksibilnost, bolj odprta komunikacija in večja pripravljenost za sodelovanje v podjetju. Blatnikova dodaja, da je način delovanja v smeri zdravja dejansko specifičen vsakemu podjetju glede na delovna mesta v njem. Potrebno je pogledati optimalni izid, kaj je pomembno za dolgoročno delovanje organizacije. Kot pomembni dejavnik zdravja na delovnem mestu pa je izpostavila komunikacijo med zaposlenimi.
Predstojnica in specialistka splošne medicine v Zdravstveni postaji Vojnik-Dobrna, asist. prim. Jana Govc Eržen, dr. med., je že uvodoma podala sporočilo o pomembnosti sodelovanja s primerom dobre prakse pri tednu mobilnosti, ki je potekal v času posveta. Erženova se zavzema za zeleni prevoz na delovno mesto. Prav tako poudarja, da morajo biti ljudje srečni, zadovoljni, v dobrem kolektivu, da ločujejo odpadke in s tem pomagajo k čistejšemu okolju, hkrati pa je izpostavila zdrav način prehrane na delovnem mestu. Kot ustanova se trudijo delovati na okolju prijazen in zdrav način. Podpirajo in izvajajo delavnice zdravega hujšanja v vseh večjih zdravstvenih domovih. Vendarle pa Erženova meni, da je še vedno pomembno delovati na način zdrave kmečke pameti.
Marjan Radetič deluje na področju medicine dela, hkrati pa v klubu Zdravi in vitalni. Meni, da človek ni ustvarjen za sedenje, ampak za gibanje. V njihovem klubu podpirajo aerobno gibanje. Radetič meni, da moramo k zdravju na delovnem mestu pristopiti celostno, poleg prehrane in gibanja je nujno tudi sproščanje. Vse skupaj pa meni, da je povezano s stroški, ki za delodajalca ne smejo biti previsoki.
O zelenem delovnem mestu na področju izobraževanja je govorila Mojca Straus Istenič iz podjetja Addendum, d. o. o. Pomembno se je vprašati, kaj nam prinaša nov delovni dan, da vstopamo v dan samozavestno, zadovoljno. Poudarila je sodelovanje med zaposlenimi in delodajalci, ki naj najdejo skupni imenovalec interesov. Pomembna je pravočasna pomoč tem interesnim skupinam z znanjem, ki ga lahko uporabijo v praksi. Odgovor na Radetičevo razmišljanje o stroških je podala z vidika celostnega doživljanja delovnega sistema. Isteničeva zagovarja, da je le ena izmed sedmih stvari, ki so pomembne na delovnem mestu, denar. Vsa blaginja prihaja iz notranjosti in težko je izmeriti stroške, ki nastanejo pri ozaveščanju ljudi.
Na drugi strani je dr. Rado Pišot z Univerze na Primorskem, po profesiji kineziolog, spregovoril o nižjem vložku v ozelenitev delovnega mesta, saj nam le-ta nudi trajnostni razvoj. Trajnostni razvoj pa po njegovem moramo pogledati tudi s strani organizma. Še vedno je namreč 60 % trajne obolelosti zaradi skeletno mišičnih problemov, ki nastajajo pri delovnih procesih. Trajnostno lahko pripomoremo k organizmu z zdravim gibanjem. Dodaja še pomembnost energijske bilance – količina vnesene hrane mora biti na drugi strani tudi primerno porabljena v telesu. Zdravje je po Pišotovem mnenju celostni proces.
Igor Ogorevc, direktor podjetja As an, d. o. o. (Planet zdravja), je o zelenem delovnem mestu spregovoril kot o celostnem pojmu. Po njegovem je predvsem pomembno zavedanje, da smo ljudje še vedno odvisni od narave in dobro je to spoštovati. Danes predstavlja velik del pojem neozdravljivih bolezni, bolniškega staleža. Z dobrim pristopom brez kemijskih snovi je dokazal, da se lahko tudi takšna stanja v telesu popravijo, s tem pa se izboljša kakovost življenja na samem delovnem mestu.
Mojca Cepuš, prehranska svetovalka, je z zelenim delovnim mestom povezala zdravo prehrano na delovnem mestu. Cepuševa govori o pomembnosti večkratnih dnevnih obrokov. Ne le veganstvo ali vegetarijanstvo, vsak prehranski način je zanjo pravi, če je zmeren in pravilno razporejen. S tem ljudje ne pridobivajo na telesni teži, počutijo se zdravi in močni.
V prehransko stroko je s svojega vidika posegla tudi Katja Mrzel, z Društva Zeleni ponedeljek, ki si prizadeva izboljšati prehrano v vzgojno-izobraževalnih ustanovah in tako ozaveščati ljudi o pomembnosti vrste prehrane za zdrav organizem.
Renata Roban, specialistka zakonske in družinske psihoterapije, pa je dodala, da še vedno pozabljamo na empatijo, pravico do intimnosti in pomembnost človeških potreb – biti ljubljen in biti sprejet. Tako z zdravstvene stroke kot tudi s psihološke stroke je to pomembno in potrebno, da lahko vzpostavimo zelena delovna mesta. Ta so po njenem mnenju tista, kjer se človek počuti dobrega in sprejetega.
Sogovorniki so se strinjali, da je pomembno vzpostaviti trajnostno povezovanje med vsemi strokami, ki bodo nudile vrhunske rešitve na izpostavljene probleme. Benčičeva s Fakultete za management je dodala, da moramo najti ustrezne rešitve glede na potrebe ljudi. Po njenem mnenju se moramo zavedati, da lahko storimo korak naprej v vsaki situaciji. Primer dobre prakse je bil predstavljen iz publike, Pejičičeva je poudarila vse lastnosti dobro urejenega podjetja, ki zaradi primerne naravnanosti v smeri zdravega načina življenja učinkovito in uspešno deluje.
Ob koncu je Cepuševa podala definicijo zelenega delovnega mesta ter spregovorila o nadaljnjih ciljih projekta Zelena delovna mesta, ki ga pripravlja njena ekipa. To so aktivno pripravljeni pilotni projekti izobraževanj do konca leta 2011, nato pa pričetek izobraževanj drugih s podelitvijo certifikatov za zelena delovna mesta. Podelili bodo tudi priznanja naj zelenim delovnim mestom, naredili bazo zelenih delovnih mest in v letih 20122013 pripravili zeleni inkubator.
Lifestyle natural je v letošnjem letu zaključil s posveti o zelenih delovnih mestih, naslednjič pa bo priredil večjo konferenco z naslovom Zelena delovna mesta – realnost ali utopija?, kjer bodo tudi sami predstavili kriterije za vzpostavitev zelenega delovnega mesta.
Razpravo je organizirala Fundacija Utrip humanosti v okviru gibanja Lifestyle natural. S projektom Zelena delovna mesta v septembru organizirajo več okroglih miz na teme zelenega kmetijstva, uporabe energetskih virov, zelenega turizma in zdravja, kar so ključni dejavniki, ki pomembno vplivajo na razvoj zelenih delovnih mest. Ta so dostojna in okolju prijazna, kot taka pa težijo k trajnostnemu razvoju in prispevajo k zmanjševanju okoljskega vpliva podjetij in ekonomskih sektorjev. Namen okroglih miz je ozavestiti širšo javnost o pomenu zelenega kmetijstva in različnih možnostih in priložnostih, ki jih le-to prinaša – tudi za trg delovne sile.
Lifestyle natural pripravlja tudi kriterije za merjenje zelenosti delovnih mest, skupaj z dr. Lučko Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete v Ljubljani, ki je kot članica Mednarodnega foruma za podnebne spremembe skupaj z Al Gorom prejela Nobelovo nagrado za mir (2007).
Nacionalno, neprofitno gibanje Lifestyle natural
UP Fakulteta za management Koper
Galerija vseh fotografij je dostopna na naslednji povezavi (foto: Alen Ježovnik).
Novico je napisal uporabnik Dejan Šraml.