Posvet je bil izveden v okviru diseminacije rezultatov aplikativnega projekta z naslovom Analiza učinkovitosti prepleta teorije in prakse preko instituta mladih raziskovalcev pod vodstvom dr. Nade Trunk Širca z UP FM. Namenjen pa je bil tudi diskusiji o spodbujanju vključevanja mladih v znanstvenoraziskovalno delo ter predvsem o prenosu znanja iz teorije v prakso z namenom oblikovati družbo znanja in povečevati gospodarsko rast.
Udeležence, bilo jih je čez 60, je pozdravil v. d. direktorja Direktorata za visoko šolstvo in znanost na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Borut Rončević, ki je poudaril pomen projekta in njegovih rezultatov za ustrezno oblikovanje politik razvoja znanosti in gospodarstva. O pomembnosti tematike so sicer spregovorili vsi panelisti; teh je bilo skupaj deset: iz univerz, javnih raziskovalnih organizacij in inštitutov, pristojnega ministrstva in gospodarstva. Rezultati projekta, ki so bili tokrat prvič predstavljeni javnosti, kažejo, da je program sicer uspešen pri doseganju svojih osnovnih ciljev in tudi primerljiv s podobnimi mehanizmi v tujini, vendar bi zaradi velikih finančnih vložkov v usposabljanje mladih doktorandov in glede na zelo različne izkušnje mentorjev, mladih raziskovalcev, podjetij in univerz kazalo uvesti nekatere spremembe pri izbiri kandidatov in pri izvajanju samega usposabljanja.
Direktor Instituta Jozef Stefan dr. Jadran Lenarčič, direktor ZRC SAZU dr. Oto Luthar, prorektorica za raziskovalno dejavnost Univerze v Mariboru dr. Karin Stana Kleinscek ter vodja raziskovanja v prodornem podjetju Pipistrel so soglašali z ugotovitvami v projektu, da sodelovanje raziskovalne sfere z gospodarstvom, ki ga program mladih raziskovalcev spodbuja, sicer obstaja in je kakovostno, vendar zaradi odsotnosti celovite sistemske ureditve preveč razpršeno in omejeno na posamezne primere. Predstavnik MIZKŠ, dr. Dušan Lesjak je dejal, da bo sugestije in izpostavljene omejitve posredoval ministru. Ob predstavitvah panelistov se je razvila tudi zanimiva diskusija s prepletom tako pozitivnih kot negativnih izkušenj mladih raziskovalcev, mentorjev ter predstavnikov podjetij.
Čeprav v splošnem velja prepričanje, da slovenska podjetja ne potrebujejo visokokvalificiranega kadra, so predstavniki gospodarskih organizacij poudarili, da jih pri zaposlovanju doktorandov omejujejo toga zakonodaja in državno nespodbujanje razvojnih projektov v gospodarstvu. Po drugi strani pa se veliko potencialnih mladih intelektualcev izgubi v akademskih vodah, kjer jih univerze želijo obdržati zaradi ohranjanja kadrovske strukture.
Posvet se je končal z ugotovitvijo, da je Slovenija kljub svoji majhnosti raziskovalno in znanstveno visoko razvita, vendar ji na sistemski ravni manjkata enotna vizija in strategija razvoja področja, predvsem pa tudi jasne ločnice med tremi krhkimi sistemi znanstvene dejavnosti, raziskovalne dejavnosti in tehnološkega razvoja.
Novico je napisal uporabnik Dejan Šraml.