Uvodno dejanje dogodka je bila razglasitev zmagovalnega eseja. Eseje je ocenila tričlanska komisija, ki so jo sestavljali Janko Strel – predstavnik Carinskega urada Koper, mag. Maša Čertalič – vodja službe za raziskave in razvoj v Luki Koper, dr. Klemen Kavčič – izredni profesor s področja managementa na fakulteti za management, ki je tudi razglasil nagrajence. Ocenjevalci so imeli težko delo, saj so dobili v ocenjevanje zelo dobre prispevke, zato so se odločili nagraditi pet najboljših. Glede na ustreznost vsebinske naravnanosti prispevka, razumljivost, način izražanja in podajanje vsebine, obetavnost in inovativnost podanih idej, zamisli ter primerno rabo jezika in urejenost prispevka so jih prepričali Mateja Forte, Boštjan Kadunec, Mitja Lavtar in Aleš Lešnik, ki so prejeli simbolne nagrade, navdušila pa jih je Mateja Meglič. Avtorica zmagovalnega eseja je za nagrado dobila iPad New 4G, ki ji ga je izročil predsednik uprave Luke Koper dr. Gregor Veselko. Dr. Klemen Kavčič je v obrazložitvi izpostavil naslednje odlike eseja: »Avtorica izraža željo po vedenju, kaj se pravzaprav danes dogaja v reškem pristanišču, in zanimanje, kako je z vstopom strateškega partnerja, ter željo po nadaljnjem vlaganju v hrvaškem pristanišču. Poudari nujnost sprejetja infrastrukturnih odločitev in zavedanje potenciala pristanišča. Odpira razmišljanje, kaj pravzaprav pomeni in kako uresničujemo poslanstvo združenja NAPA. Omeniti velja zapisano željo in usmeritev k trajnostni naravnanosti pristanišča (ekonomski, okoljski in družbeno-socialni vidik). Na koncu avtorica pozove, naj se vsi vplivni udeleženci, povezani z Luko Koper 'na vso moč potrudimo vzpostaviti dialog in najti skupen jezik, da bomo zmogli pravočasno premostiti ovire ter sprejeti odločitve in premišljene poteze, ki bodo regiji in državi omogočile prosperiteto in blaginjo.' Mladi vidijo v močnem, modernem okolju in ljudem prijaznem pristanišču upanje in vero v boljšo in lepšo prihodnost – mladi potrebujejo vizijo, želijo videti 'zvezdo severnico'.«
Ali Luka Koper s sedanjim poslovnim modelom lahko ohranja konkurenčno prednost in tržni položaj? Na katere temeljne dejavnosti naj v prihodnosti osredotoča svoje potenciale? Kakšna naj bo nacionalna pomorska politika? Kako naj se s pristaniško dejavnostjo uravnotežijo drugi lokalni potenciali in ambicije? Ali slovensko pomorstvo in logistika potrebujeta in preneseta tuje strateške partnerje?« pa so bile iztočnice za strokovno razpravo, ki je sledila. Med gosti omizja so bili dr. Bojan Hlača, predsednik pristaniške uprave Luke Reka in predsednik Združenja severnojadranskih pristanišč, Danijel Cep, podžupan Mestne občine Koper, Emil Bandelj, predsednik Zveze pomorsko prometnih agencij Slovenije, dr. Jože P. Damijan, redni profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in avtor študije o pomenu pristaniške dejavnosti za slovensko gospodarstvo, dr. Marko Pavliha, redni profesor in predstojnik pravne katedre na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani, dr. Gregor Veselko, predsednik uprave Luke Koper, in dr. Mitja Ruzzier, izredni profesor, prodekan za znanstvenoraziskovalno delo na Fakulteti za management in predstojnik katedre za podjetništvo Univerze na Primorskem. Moderatorka okrogle mize je bila Vesna Humar, novinarka in odgovorna urednica Primorskih novic, ki so bile tudi medijski pokrovitelj dogodka.
Dr. Hlača je povedal, da imajo v Luki Reka pozitivne izkušnje s strateškim partnerjem, zanj so se odločili, ker jim je omogočil hitrejši razvoj, ki ga sami ne bi uspeli doseči. Izpostavil je pomembnost sodelovanja severnojadranskih pristanišč, saj so le združeni lahko konkurenčni severnoevropskim pristaniščem. Dr. Damijan, ki je v svoji študiji koprsko pristanišče formuliral kot primerjalno prednost slovenskega gospodarstva, meni, da je državna politika ni znala dobro izkoristiti. Ena največjih neumnosti politike pa se mu zdi to, da se je Slovenija odpovedala evropskim sredstvom za drugi tir. Da pristanišče najbolj potrebuje drugi tir, so se strinjali vsi sogovorniki. Dr. Damijan je še povedal, da ima Luka težave tudi zaradi nenehnega vpletanja politike. Meni, da bi morala država zmanjšati svoj lastniški delež v družbi oziroma ga prenesti na lokalno skupnost. S tem bi posledično rešili tudi nesporazume med mestom in poslovnimi ambicijami družbe. Vsekakor pa bo na dolgi rok nujna vzpostavitev pristaniške uprave in pridobitev do dveh koncesionarjev, tako strukturo namreč ima večina evropskih pristanišč, je še dodal dr. Damijan. Podžupan Danijel Cep je potrdil, da bi na MOK res najraje videli, da bi Luka postala občinska last. Dr. Veselko je prepričan, da Luki manjka svež kapital. Luka namreč ne more zagotoviti denarja za vse naložbe, ki jih načrtuje, in če hočejo hitrejši razvoj, brez strateškega partnerja ne bo šlo. Tako bo strateško partnerstvo v Luki Koper zelo kmalu postalo aktualno. Razpravo je zaokrožilo nekaj replik udeležencev med poslušalstvom.
Zaključno dejanje včerajšnjega dogodka pa je bilo umetniško obarvano. V Muzejski galeriji Pokrajinskega muzeja Koper so odprli razstavo slik arhitekta in slikarja Jurija Kobeta z naslovom Akrili – Metamorfoze. V svojih pejsažih je avtor upodobil lastno videnje koprske luke, natančneje njeno vizualno surovo, tehnično mehanizacijo, od žerjavov do kontejnerjev.
Po razstavi je sledilo druženje v avli Pokrajinskega muzeja.
Foto: Alen Ježovnik
Novico je napisal uporabnik Dejan Šraml.