»Oznaki tajno in strogo tajno sta dve najvišji oznaki tajnosti, z njima se označuje tisto kar grozljivo škodi vitalnim interesom države in njeni obrambni varnosti. Seveda pa ni mogoče dati vse podatke na razpolago javnosti,« je dejala informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar ob Svetovnem dnevu pravice vedeti. Tovrstne afere sicer res prinašajo mnogo dobrega, vendar pa se lahko s tajnim odkrivanjem naredi tudi škodo, doda Musarjeva, saj se pogosto razkrije kaj takega, kar ni dobro, da se.
Takoj, ko je v javnost pricurljala novica o WikiLeaksu, je javnost postala razdvojena. Afera Wikileaks in pripor njegovega t. i. očeta Juliana Assanga še vedno dviguje prah medijskih hiš, še bolj pa diplomacij po vsem svetu. Porajajo se nova vprašanja o kredibilnosti informacij, o umazanih poslih znotraj globalnih političnih voda in o konceptu sodobnega življenja nasploh. Assange je nedvomno zaznamoval leto in ima množico podpornikov. Nenazadanje pa je bil med nominiranci za letošnje Nobelove nagrade za mir, enako kot tudi mladi ameriški vojak Bradley Manning, ki je WikiLeaksu predal nekatere ameriške skrivnosti in je že skoraj leto in pol zaprt v močno varovanem zaporu v ZDA. Da bi si slednji zaslužil Nobelovo nagrado za mir pa se je strinjal tudi svetovno znani slovenski filozof Slavoj Žižek, ki se je z Assangom v Londonu julija letos pogovarjal o etiki in filozofiji delovanja spletne strani WikiLeaks ter o njenem vplivu na dogajanja po svetu.
V sklopu drugega Festivala evropskega in mediteranskega filma v Kopru, so se na Fakulteti za management Koper Univerze na Primorskem zato odločili, da bodo po projekciji švedskega filma WikiRebels/Wikiuporniki režiserja Bosse Lundquista, ki bo predvajan v četrtek 13. oktobra ob 17. uri v koprskem Koloseju, pripravili tudi okroglo mizo “WikiLeaks – nespodobna radovednost ali demokratična inovacija?”, ki bo potekala ob 18.30 v Pretorski palači Koper.
Na njej bodo sodelovali:
• dr. Sandra Bašić Hrvatin, medijska strokovnjakinja, docentka na Fakulteti za humanistične študije;
• mag. Mirko Cigler, namestnik političnega direktorja za načrtovanje politik, Ministrstvo za zunanje zadeve RS; sicer pa vodja diplomatskih misij v Bruslju in na Kitajskem ter nekdanji namestnik veleposlanika RS v Washingtonu;
• Vuk Čosić, slovenski spletni interaktivni umetnik; kot soorganizator marčevskih študentskih demonstracij v Beogradu leta 1991 nominiran tudi za Nobelovo nagrado;
• Ervin Hladnik Milharčič, novinar, publicist in dolgoletni zunanji dopisnik, Dnevnik; sicer pa dolgoletni dopisnik z vojne na Kosovu, Hrvaškem, Bosni in Sloveniji, nato pa dopisnik z Bližnjega vzhoda in ZDA;
• dr. Andraž Teršek, ustavni pravnik, docent na Univerzi na Primorskem.
Razpravo bo vodil dr. Janez Šušteršič, izredni profesor ekonomije na Fakulteti za management Koper.
Poseben gost večera pa bo režiser švedskega filma WikiRebels/Wikiuporniki, Bosse Lundquist, ki lahko odgovori na mnoge pomisleke. Enourni dokumentarni film WikiRebels, ki ga je objavila švedska televizija SVT, je zanimiv pregled pomembnejših razkritij WikiLeaks v času pred danes aktualno objavo ameriških diplomatskih depeš.
Novico je napisal uporabnik Dejan Šraml.