Najverjetnejši mandatar za sestavo nove vlade Zoran Janković je že v predstavitvi gospodarskega dela svojega programa (poimenoval ga je kar New Deal, po Rooseveltovem programu za izhod iz krize, ki je svet zajela konec 20. let 20. stoletja, saj se, menijo v stranki, današnja kriza lahko meri s takratno) poudaril, da bo prvi ukrep, če bo izvoljen, sprejetje intervencijskega zakona.

Nato se bo, je dejal Janković pred točno enim tednom, treba lotiti odprave finančnega krča in spodbuditi slovenske banke, da bodo začele znova financirati gospodarstvo. Med prioritetami sta seveda tudi pokojninska in zdravstvena reforma, pozneje tudi reforma socialnih trasferjev, s čimer bi javnofinančni primanjkljaj zmanjšali na manj kot tri odstotke BDP-ja.

Naložbe v železniško omrežje, tretja razvojna os, HE na Savi
Jankovićev New Deal predvideva še vlaganja v železniško infrastrukturo, tretjo razvojno os in tretji pomol, dokončanje izgradnje verige hidroelektrarna na spodnji Savi, zelene naložbe, spodbujanje lesne industrije (in učinkovitejšo rabo lesnih virov), kmetijske naložbe (še posebno na področju integrirane pridelave hrane). Ker Jankoviću "ne diši" novo zadolževanje (pa tudi aktualne gospodarske razmere tega ravno ne omogočajo oz. spodbujajo), bi finančna sredstva zagotovil s pomočjo dejavnejšega črpanja evropskih sredstev in javno-zasebnih partnerstev, del finančnih sredstev pa bi namenili tudi iz proračuna, ki bi bil v šestih letih udeležen z okoli 30 odstotki.

Zmanjševanje zaposlenih v javni upravi, dvig DDV-ja ...
Sicer pa program Pozitivne Slovenije ob vsem omenjenem v ospredje postavlja še zmanjševanje števila zaposlenih v javni upravi na mehkejši način (z reorganizacijo in upokojevanjem) za dva odstotka na leto, dvig davka na dodano vrednost za en odstotek, selektivna odprodaja dela državnega premoženja, pa tudi poenostavitev administrativnih postopkov in gospodarske zakonodaje. Janković se, tako kot druge stranke, izvoljene v državni zbor, zavzema za zmanjšanje števila ministrstev, in sicer na 11.

Gospodarstvo bo zaradi trenutnih razmer tudi eden izmed ključnih elementov pri sklepanju koalicijskih dogovorov. Da bi se Pozitivna Slovenija odločila za sodelovanje z Janševim SDS-om ali Novo Slovenijo Ljudmile Novak, sicer ni najbolj verjetno (čeprav so v Jankovićevi stranki napovedali, da bodo na pogovore povabili prav vse stranke, ki so preskočile parlamentarni prag), drugi morebitni koalicijski partnerji pa se glede določenih točk programa s Pozitivno Slovenijo precej razlikujejo, kar daje vtis, da pogajanja ne bodo lahka.

Razhajanje z DeSUS-om: pokojninska reforma
Ker zagovarjajo predvsem interese upokojencev, ker je pokojninska reforma Jankovićeva prioriteta in ker je DeSUS v preteklosti že izstopil iz koalicije ravno zaradi tega vprašanja, bo s stranko upokojencev potrebnih veliko koalicijskih usklajevanj. Karl Erjavec namreč, kot se za vodjo upokojenske stranke spodobi, zatrjuje, da ne bodo dovolili, da bi se kriza reševala z žrtvovanjem upokojencev. "Mi si želimo le to, da vlada ne bi poslabševala položaja upokojencev," je Erjavec dejal v ponedeljek za TV Dnevnik.

Virant nasprotuje dvigu DDV-ja, je za popoln umik politike iz gospodarstva
Državljanska lista Gregorja Viranta bo brez dvoma zaželen koalicijski partner, a sodeč po
prvih komentarjih predsednika stranke, pogovori ne bodo enostavni. Virant tako med drugim pričakuje "nadzor" nad pravosodnimi resorji, obe novoustanovljeni stranki pa se precej razlikujeta tudi v določenih točkah programa. "Prvič, nobenega dviga DDV-ja, drugič, nobenega dodatnega zadolževanja države. Ne sme se prenesti ta koncept Mestne občine Ljubljana, koncept zadolževanja, na državno raven. Umik politike iz gospodarstva - vlada mora ustvariti pogoje za gospodarstvo, ne pa da 'menedžira' gospodarstvo. In z gospodom Jankovićem se moramo uskladiti glede tega, ali je v Sloveniji korupcija problem. On je rekel, da tega ne vidi kot velik problem, mi pa mislimo, da je," je novinarju TV Slovenija Rajku Geriču pojasnil Gregor Virant. Dvigu DDV-ja sicer nasprotujejo tudi v preostalih morebitnih koalicijskih strankah (SLS, SD, DeSUS).

SD in PS se razhajata glede AUKN
Stališča SD-ja in Pozitivne Slovenije se, kot je za Delo pojasnil podpredsednik SD-ja Patrick Vlačič, najbolj razlikujejo glede ukinitve Agencije za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN). "Mi menimo, da bi tu morali uresničiti nekatere spremembe, oni pa so za popolno ukinitev," je še dejal za omenjeni časnik in dodal, da dobre prakse OECD-ja takšno agencijo priporočajo, zato si v stranki ne predstavljajo, da je Slovenija ne bi imela. Jankovićevo stališče, da bi bilo AUKN treba vsaj močno preoblikovati, če ne ukiniti, delijo tudi v Virantovi stranki in SLS-u.

Programa in prioritete Slovenske ljudske stranke in Pozitivne Slovenije sta precej podobna, kakšnih večjih razhajanj, razen dviga DDV-ja in odprodaje državnega premoženja (PS temu ni naklonjen, SLS se zavzema za to, da bi v določenih podjetjih obdržali le četrtino in eno delnico), ni. Radovan Žerjav je ob tem prepričan, da to, kdo je v koaliciji in kdo v opoziciji, sploh ni pomembno. "Potrebno bo sodelovanje enih in drugih, saj koalicija ne bo dovolj," je poudaril.