V času iztekajoče se vladne koalicije so sindikati različnih central izražali veliko nezadovoljsto s stanjem socialnega dialoga. Nekateri so celo zatrdili, da je prišlo do zgodovinsko najnižje točke socialnega dialoga v zgodovini Slovenije. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič upa in poziva na boljše čase. Čase sprememb, ki se bodo začele s strukturnimi reformami finančnega sektorja.

"Čas, ki je za nami, je čas reševanja finančnih institucij in bank. Milijarde evrov je šlo vanje. Čas je, da od zdaj naprej rešujemo standard ljudi," je pozval in dodal: "Bonitetne hiše, banke in finančne institucije so glavni povzročitelji te krize. Proti njim bi morale biti usmerjene strukturne reforme."

"Nakopičene probleme bo rešila le pravičnost"
Poudaril je, da so "nekatere spremembe" potrebne in da so sindikati pripravljeni poslušati vlado, kakršna koli že bo. Ker pa po njegovi oceni krize, ki je te težave nagrmadila, niso povzročili delavci, je zelo pomembno, da se pri reševanju teh težav upošteva predvsem načelo pravičnosti.

Od vlade ne pričakuje strinjanja vedno in povsod, tega Semolič ob zavedanju, da sindikati tako širokega mandata nimajo, niti ne želi. Toda pri sistemskih vprašanjih, ki se tičejo temeljnih človekovih pravic, pričakuje posluh. To velja tako za delovno zakonodajo kot za pokojninsko, zdravstveno in socialno.

Kaj pa lahko vlada pričakuje od sindikatov?
Novinarsko vprašanje, ali lahko torej vlada od sindikatov pričakuje referendume, stavke, množične proteste, je naletelo na skrivnosten Semoličev odgovor. "Pričakuje lahko sodelovanje in to, da bomo vladnim predlogom prisluhnili," se je odzval. Dodal pa je tudi: "Socialni dialog je pomemben, a ne sme postati sredstvo za doseganje tistih ciljev, kot sta se jih dogovorila Merklova in Sarkozy."

"Trg dela je preveč fleksibilen. Delavec ni blago"
Kaj torej ZSSS predlaga? Poleg prej omenjene reforme finančnega sektorja Semolič poudarja potrebo po ohranjanju obstoječih delovnih mest in njihovo prilagajanje razmeram na trgu. Ne gre tudi brez ustvarjanja novih delovnih mest, a ne s sledenjem gibanju negotovih zaposlitev, poziva Semolič: "Zelo smo občutljivi pri predlogih, ki bi krepile tržne zakonitosti na področju trga dela. Delavci niso blago in zanje ne morejo veljati ista pravila kot za blago na trgu." Več varnosti, manj fleksibilnosti. Da je te absolutno preveč, Semolič dokazuje z "vsakodnevnimi odpuščanji" in več kot 100.000-glavo armado brezposelnih.

Semolič kot prihodnost našega gospodarstva vidi predvsem zelena delovna mesta (lesna industrija) ter revitalizacijo gradbeništva. Kot zgled dobrega sistema naložb postavlja sosednjo Avstrijo. Pri pokojninski reformi ne bodo nasprotovali zvišanju upokojitvene starosti, a pod pogojem, da se pri tem upoštevajo razmere v delovno intenzivnih panogah.