Na tokratnem soočenju naključno izbranih strank je potekala razprava predvsem o gospodarstvu.

Kakšna bo usoda evra?
O napovedih nekaterih tujih analitikov, da so evru šteti dnevi, Darko Krajnc (SMS - Zeleni) meni, da ni realno, da bi evro resnično propadel. Prepričan je, da gre bolj za zastraševanje, na račun katerega bi radi nekateri zaslužili. Andrej Vizjak (SDS) verjame, da bo evro ostal. Poudaril je, da ta valuta pomeni ogromno za Slovenijo in notranji evropski trg, ki mu je prinesel veliko prednosti. Dodal je, da evro ne bo kar tako padel, čeprav si to morebiti nekateri želijo. Bogdan Barovič (SNS) meni, da so napovedi o propadu evra neumnost. Opozoril je, da je evro uničil dolar in da zdaj ameriške bonitetne hiše ocenjujejo evro.

Tomaž Orešič (LDS) pravi, da je propad evra resna grožnja, rešitev pa vidi v uvedbi evropskih obveznic. Odvisnost slovenskega trga od izvoza je lahko ob propadu evra po njegovem za Slovenijo usodna. Matej Tonin (NSi) je dejal, da je evro prinesel več prednosti kot slabosti, grožnje o njegovem propadu pa vidi bolj kot način spodbujanja vlad, da bi si prizadevale za njegovo rešitev.

Kako znova zagnati gospodarstvo?
Pri vprašanju, kateri ukrep bi najprej uvedli, da bi gospodarstvu ustvarili prijaznejše okolje, so se pogledi sodelujočih razlikovali. Bogdan Barovič (SNS) je prepričan, da je treba zaščititi mlade podjetnike in jih motivirati s petletnimi davčnimi olajšavami. Andrej Vizjak (SDS) bi razbremenil gospodarstvo in znižal davke od dobička, njegova stranka pa med drugim predlaga še davčne počitnice za nova podjetja. Poleg tega predlagajo znižanje davkov, saj bi "tako prejeli več prilivov". SDS namreč meni, da bi z nižjimi davki v davčno blagajno priteklo več dobička.

Darko Kranjc (SMS - Zeleni) je prepričan, da je potreben zagon naložb z začetkom pri prenovah stavb v javnem sektorju in zmanjšanju davka na naložbe. Ukrep bi viden uspeh prinesel v pol leta, je še prepričan Kranjc. Matej Tonin (NSi) meni, da bi bilo nujno odpraviti plačilno nedisciplino in začeti nove infrastrukturne naložbe. Izpostavil je časovni potek pridobivanja dovoljenj, ki je predolg, in zato odvrača vlagatelje. Tomaž Orešič (LDS) predlaga uporabo 500 milijonov evrov bančnih rezerv, ki bi jih z vložili (preko podjetniškega sklada) v mala in srednja podjetja, ker ta ustvarjajo nadpovprečno dodano vrednost. To bi preko njihove kreditne sheme s pomnožitvenim učinkom pomenilo milijardo in pol evrov svežega denarja v teh podjetjih, je prepričan Orešič.

Konkretne naložbe in TEŠ 6
Glede konkretnih naložb so se mnenja razlikovala predvsem na področju proizvodnje energije. Tonin je med tremi pomembnimi naložbami omenil tretjo razvojno os, drugi tir slovenskih železnic in razvoj koprskega pristanišča, s čimer se strinja tudi Barovič. Vizjak je poudaril dokončanje projekta hidroelektrarn na spodnji Savi, projekt srednjesavske verige elektrarn, posodobitev železnic in ureditev odlagališča radioaktivnih odpadkov. Po Vizjakovih besedah za našteto niti ni potreben davkoplačevalski denar, saj so sredstva, tudi evropska, že zbrana.

Tomaž Orešič je izpostavil, da projekti brez spremembe prostorske zakonodaje ne bodo izvedljivi, saj se jih ne bo dalo umestiti v prostor.

Mnenja so se razlikovala tudi v zvezi s TEŠ-em 6, saj je Kranjc absolutno proti projektu. Označil ga je za neodgovornega in za zapravljanje davkoplačevalskega denarja. Da je TEŠ 6 predrag, se strinja tudi Tonin, ki pa je dodal, da v Sloveniji termoelektrarne ustvarijo tretjino električne energije, medtem ko je z obnovljivimi viri (te zagovarja Krajnc) ustvarimo le odstotek.

Orešič je dodal, da za TEŠ ni bil porabljen davkoplačevalski denar, ampak gre večina iz posojil. Poleg tega je dodal, da Slovenija električne energije ne izvaža, kot trdi Darko Krajnc, ampak jo uvaža. Barovič je prepričan, da se Slovenija lahko še zadolžuje in da bi zastale projekte rešil milijardni kredit, ki si ga država, tako meni SNS, lahko privošči.

Je nadaljnje zadolževanje smotrno?
Predstavniki strank so predstavili tudi svoje stališče glede zadolževanja države in državnega lastništva.

Tonin je dejal, da je NSi proti nepotrebnemu zadolževanju države. Prepričan je, da bi z znižanjem davkov in odpravo administrativnih ovir zadržali podjetnike v državi in pritegnili tuje vlagatelje. V stranki prav tako zagovarjajo dolgoročni umik države iz gospodarstva, razen iz strateško pomembnih podjetij. Orešič meni, da zadolževanje ni prava pot do denarja. V stranki so za prodajo državnega premoženja, tudi Adrie in NLB-ja, zadržali pa bi podjetja, ki imajo v lasti energetsko infrastrukturo.

Barovič meni, da bi se država še lahko zadolževala, saj je naša zadolženost med najnižjimi v Evropi. Poudaril je, da so proti prodaji državnega premoženja, težave gospodarstva pa bi rešili tako, da bi vanj takoj vložili milijardo evrov. Tudi Krajnc je prepričan, da prodaja državnega premoženja ni prava pot. "Govoriti moramo o umiku politike in strank iz gospodarstva, ne pa o umiku države," je zatrdil.

Vizjak meni, da bi morala država v bankah in infrastrukturnih podjetjih zadržati le 25-odstotno lastništvo plus eno delnico. Denar za naložbe bi v stranki zagotovili z ugodnimi pogoji za tuj kapital. Poudaril je še, da je pod vsako kreditno pogodbo, katere najemniki kredita ne spoštujejo, podpisana odgovorna oseba, zoper katero bi bilo po njegovem treba takoj sprožiti postopke.

Bo Mercator pristal v hrvaških rokah?
Beseda je tekla tudi o prodaji Mercatorja hrvaškemu Agrokorju. Krajnc je dejal, da smo padli nizko, če prodajamo vsa podjetja "južnim sosedom" zdaj, ko jim je padla vrednost. Vizjak dvomi, da je Agrokor najboljši ponudnik za nakup Mercatorja. Kot pravi, bi moral biti postopek pri prodaji najboljšega soseda modrejši.

"Nacionalno stranko sprašujete, ali je za prodajo podjetja Hrvatom," je bil nedvoumen Barovič, Orešič in Tonin pa sta opozorila na morebitne negativne posledice prodaje Mercatorja za slovensko živilsko-predelovalno industrijo.