Kot je znano, so v državni zbor po proporcionalnem volilnem sistemu voljeni vsi poslanci, razen dveh poslancev narodnosti, ki ju predstavniki manjšin volijo po večinskem volilnem sistemu.

Že ime proporcionalnega volilnega sistema nam pove, da je njegovo bistvo takšna razdelitev glasov, da omogoči kar največ strankam, da pridobijo glasove volivcev. Pri proporcionalnem volilnem sistemu gre namreč v nič le majhen delež glasov. Volilni sistem v Sloveniji sicer določata ustava in zakon.

Volilni prag
Čisti proporcionalni sistem razdeli vse glasove med vse politične stranke, ki nastopajo na volitvah. To pomeni, da bi stranka, ki je osvojila 14 odstotkov glasov na volitvah, morala dobiti tudi toliko odstotkov mandatov, kar pa realno skoraj ni mogoče, saj imajo parlamenti zelo redko zaokroženo število poslanskih sedežev (npr. 100 ali 200).

Vse stranke tudi ne morejo v parlament, saj je to za zakonodajno telo nepraktična in neizvedljiva rešitev. Veliko težav bi bilo namreč z uvrstitvijo strank, ki so na volitvah dosegle manj kot odstotek vseh glasov. Pri vseh državah, kjer uporabljajo proporcionalni volilni sistem, se je uveljavil t. i. popravljeni proporcionalni volilni sistem. Ta sistem vsebuje popravke iz večinskega volilnega sistema.

Značilnost popravljenega proporcionalnega volilnega sistema v Sloveniji je volilni prag, saj tega čisti proporcionalni volilni sistem ne pozna. To pomeni, da mora stranka na volitvah dobiti določen odstotek glasov, da lahko vstopi v družbo parlamentarnih strank. V Sloveniji je prag 4-odstoten. Če te odstotke spremenimo v poslanske sedeže, ugotovimo, da ima stranka lahko v slovenskem parlamentu najmanj štiri poslance, ki pa že tvorijo poslansko skupino.

Načini proporcionalne delitve glasov
Pri proporcionalnem sistemu poznamo tri bistvene načine delitve glasov v volilnih okrajih in enotah. To so Harejev, Droopov in d'Hondtov sistem. V Sloveniji sta v uporabi drugi in tretji sistem.

Harejev sistem je najbolj proporcionalen
Harejev sistem je bil v Sloveniji za določevanje poslanskih mandatov strankam v uporabi na prvih dveh volitvah v državni zbor (1992 in 1996). Imenuje se tudi sistem Harejeve kvote ali sistem enostavne kvote.

To kvoto dobimo tako, da število vseh glasov, ki so bili oddani v volilni enoti, delimo s številom kandidatov, ki naj bi bili izvoljeni v tej enoti. Zatem število glasov, ki jih je sprejela stranka, delimo s to kvoto.Tolikokrat, kot gre kvota v število glasov, toliko mandatov dobi stranka.

Droopov sistem v uporabi v Sloveniji
Drugi je Droopov sistem, ki je v Sloveniji zamenjal Harejevega, ko se je s spremembo ustave spremenil volilni sistem. Uvajanje Droopovega sistema je bistveni »večinski« popravek slovenskega proporcionalnega sistema. Je zelo podoben Harejevemu sistemu, le da tu vsoto vseh glasov delimo s številom vseh poslanskih mandatov, ki naj bi bili v določeni enoti izvoljeni, plus ena.

S tem dodatkom pri imenovalcu se samodejno zmanjša proporcionalnost, saj imajo manjše stranke manj možnosti zaradi večjega količnika. Če dodamo plus dva mandata, se sistem imenuje Imperiali, ta pa še dodatno zmanjšuje proporcionalnost.

D'Hondtov sistem najbolj neproporcionalen med proporcionalnimi
Seveda pa pri vsaki delitvi na koncu ostane nekaj nerazporejenih glasov, ker se deljenje s količniki po prejšnjih dveh sistemih ponavadi ne izide lepo. To težavo se navadno uredi tako, da se sistem delitve dopolni še z nekim drugim sistemom.

V Sloveniji je kot dopolnilo v uporabi d'Hondtov sistem ali sistem d'Hondtovega količnika. Ko se uporablja le d'Hondtov sistem, se najprej izračuna absolutno število glasov, ki jih je dobila lista. Kandidatne liste nato poravnamo v stolpce in te glasove delimo z ena. Lista z največjim povprečjem dobi poslanski mandat. Nato absolutne glasove list delimo z dva, tri itd., dokler niso razdeljeni vsi mandati.

D'Hondtov dodatek k Droopovemu sistemu
Pred spremembo volilnega sistema se je upošteval le ostanek glasov, ki se je delil na nacionalnih listah. S spremembo pa se so se začeli pri delitvi »ostankov« upoštevati vsi glasovi posamezne liste. Te so dobile toliko mandatov, kolikor znaša razlika med številom mandatov, ki bi ga posamezne liste dobile na podlagi izračuna mandatov po d'Hondtovem sistemu, in številom mandatov, ki so jih dobile po veljavnem načinu delitve na ravni volilnih enot.

Mandati so se dodelili tistim listam v posamezni volilni enoti, ki so imele največje ostanke števila glasov v razmerju do količnika v posamezni volilni enoti. Če pa so bili v njej mandati že razdeljeni, se je mandat dodelil tisti listi v volilni enoti, v kateri je imela lista naslednji največji ostanek glasov.