V primerjavi s preteklimi državnozborskimi volitvami bo tokratne sicer zaznamovalo nekaj novosti, med njimi način glasovanja volivcev iz tujine, uvedba t. i. ženskih kvot na kandidatnih listah ter drugačna ureditev volilne kampanje.
Pred volilnimi organi je vrsta nalog: določiti bodo morali sedeže in območja volišč, imenovati volilne odbore, pripraviti volilne imenike ter vse potrebno za izvedbo glasovanja. Politične stranke, skupine volivcev oziroma posamezniki, ki bi se želeli potegovati za sedeže v parlamentu, pa lahko od ponedeljka dalje začnejo pridobivati podpise podpore volivk in volivcev, potrebne za vložitev kandidatnih list.
Za volitve 88 poslancev je Slovenija razdeljena na osem volilnih enot in 88 volilnih okrajev. Za volitve dveh poslancev italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti pa se na območjih, kjer ti skupnosti živita, oblikujeta posebni volilni enoti.
Poslanski ali državljanski podpisi
Politična stranka lahko vloži kandidatno listo v vsaki volilni enoti, če njene liste kandidatov s podpisi podprejo najmanj trije poslanci sedanje sestave DZ-ja ali če listo podpre najmanj sto volivcev s stalnim prebivališčem v volilni enoti. Kandidatne liste lahko določijo tudi volivci z vsaj 1.000 podpisanimi obrazci. Skrajni rok za vložitev kandidatur pri volilnih komisijah volilnih enot se izteče 27. avgusta ob polnoči.
Politika je (tudi) ženskega spola
Na letošnjih parlamentarnih volitvah prvič veljajo t. i. ženske kvote. To pomeni, da na listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kot četrtino skupnega dejanskega števila kandidatk in kandidatov. Gre sicer za prehodno ureditev, saj bo na naslednjih državnozborskih volitvah zahtevana zastopanost spolov 35-odstotna.
Volilna kampanja pred parlamentarnimi volitvami se bo uradno začela med poletnimi počitnicami, 22. avgusta, torej 30 dni pred dnem glasovanja, končati pa se mora najpozneje 24 ur pred dnem glasovanja, torej 19. septembra opolnoči.
Tudi na področju volilne kampanje za letošnje volitve velja nekaj novosti. Po novem so stroški kampanje širše definirani, novost je tudi obvezna identifikacija organizatorja volilne kampanje. Povečale so se sankcije za kršitve zakona o volilni in referendumski kampanji, spremembe pa so prinesle tudi višje zneske povračila za financiranje volilne kampanje iz proračuna.
Na volitve tudi zunaj domačega kraja
Predčasno glasovanje se po zakonu o volitvah v DZ opravi ne prej kot pet dni in ne pozneje kot dva dni pred dnem glasovanja. Volivci lahko predčasno glasujejo na posebnem volišču na sedežu okrajne volilne komisije.
Na dan glasovanja bodo volišča odprta med 7. in 19. uro. Spremenjena zakonodaja sicer odpravlja krajevno pristojnost, kar pomeni, da bo lahko volivec na dan volitev volilni listič oddal tudi zunaj domačega kraja, kjer ima stalni naslov. Posamezne kategorije volivcev imajo tudi možnost glasovanja po pošti. Na ta način lahko glasujejo oskrbovanci domov za starejše ter volivci na zdravljenju v bolnišnici.
Zadnjo bo reklo ustavno sodišče
Novost, ki je sicer veljala že na lanskih predsedniških volitvah, pa je način glasovanja volivcev, ki imajo stalno prebivališče v tujini. Vsem, ki so vpisani v evidenco volilne pravice, bodo namreč poslali prazno glasovnico s priloženo volilno karto. Takšno ureditev sicer na ustavnem sodišču izpodbijajo poslanci LDS-a, SD-ja, Zaresa in SNS-a, ki sodišču predlagajo, naj sporno določbo zadrži ter pojasni, kako naj se parlamentarne volitve izvedejo brez zapletov.
Jesenske volitve bodo pete parlamentarne volitve po osamosvojitvi Slovenije. Zadnje volitve, na katerih so državljanke in državljani izvolili 90-članski četrti parlamentarni sklic, so bile 3. oktobra 2004. Volilni prag za vstop v parlament je uspelo prestopiti sedmim strankam.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje