Avtomobilski akumulator sestavlja več posameznih celic, od katerih vsaka proizvaja le dva volta električne napetosti, med seboj pa so zaporedno povezane s kovinskimi ploščicami, da proizvedejo zahtevano napetost 12 voltov. Vsako celico sestavljata dva niza kovinskih plošč, elektrod, ki so potopljene v elektrolitsko tekočino. Tradicionalno je bila to razredčena žveplova kislina, ki jo danes v mnogih primerih nadomešča gel. Ena elektroda je izdelana iz svinčevega dioksida, druga pa iz poroznega svinca.

Kemična in električna energija
Ko akumulator deluje, kislina reagira s ploščami, ki so potopljene vanjo, in shranjeno kemično energijo pretvarja v električno. Elektrodi iz svinčevega dioksida je pozitivno nabita, svinčeva pa negativno. Pri tem električni tok teče z enega pola akumulatorja v električni krog avtomobila, iz njega pa nazaj v akumulator in končno v elektrolit. Med potekom kemične reakcije se v akumulatorju na površinah obeh elektrod tvori svinčev sulfat, iz preostanka žveplove kisline pa nastaja voda. Ko se obe elektrodi popolnoma pretvorita v svinčev sulfat, se kemična reakcija v akumulatorju prekine in takrat opazimo, da se je akumulator "izpraznil". Med vnovičnim polnjenjem akumulatorja z električnim tokom poteka obraten proces, ki iz svinčevega sulfata in vode ustvari prvotne spojine: svinec, svinčev dioksid in žveplovo kislino.

Vsak akumulator se sčasoma izrabi in ga ne moremo več uporabljati. Razlogov za to je več. Elektrodne plošče lahko sčasoma obda nepredirna trda plast svinčevega sulfata, ki onemogoča kemično reakcijo med elektrodami in elektrolitom, elektrodne plošče se lahko sčasoma preprosto razkrojijo ali pa lahko prepuščanje elektrolita med posameznimi poškodovanimi celicami povzroči kratek stik v akumulatorju.

Nizke temperature okrepijo težave
Težave so toliko opaznejše pri temperaturah pod lediščem, ko zmogljivost povprečnega akumulatorja lahko pade vse do 40 odstotkov običajne, motor pa za zagon potrebuje dvakrat več moči kot pri višjih temperaturah. Že pri Celzijevi ničli lahko akumulator izgubi 35 odstotkov zmogljivosti. Če k temu dodamo še vse preostale porabnike v avtomobilu, vključno s telefoni in drugimi napravami, ki jih priključimo na omrežje, se težave seveda le še stopnjujejo in akumulator prej ali slej odpove poslušnost.

Kaj torej storiti, da nas v hudem mrazu akumulator ne bo nemočne pustil na cedilu?
Današnji akumulatorji vozniku načeloma ne omogočajo posegov vanje, zato lahko največ storimo, če pregled akumulatorja redno zaupamo strokovnjaku. V mrazu se odpovejte polnjenju telefona in uporabi drugih elektronskih pripomočkov, ki jih vključite v vtičnice, saj boste na ta način prihranili precej energije, vsekakor pa se temu izogibajte tedaj, ko je motor ugasnjen. Akumulator se lahko izprazni tudi tedaj, ko avtomobil stoji, saj se iz njega napajajo tudi ure, alarmni sistemi in druga oprema, ki potrebuje stalen vir elektrike.

Sami lahko preverite, ali so priključne žice dobro pritrjene na elektrodo. Če je na njih kaj korozije, jo očistite ali pa čiščenje zaupajte mehaniku, saj je sicer stik med akumulatorjem in avtomobilom lahko zelo oslabljen, kar lahko prepreči tudi učinkovito polnjenje. Če se z avtomobilom redno vozite le na kratke razdalje, bi morali enkrat na teden poskrbeti za dodatno polnjenje akumulatorja, saj alternator v tem primeru ni sposobne proizvesti dovolj elektrike, s katero bi nadomestil izpad zmogljivosti. Če začnete ugotavljati, da akumulator ni kos svojim nalogam - najbolj očiten znak za to je, da v prostem teku luči in osvetlitev armaturne plošče izgubijo svetlobo, ko motor deluje v višjih vrtljajih, pa začnejo močneje svetiti - bi morali pomisliti na njegovo zamenjavo in jo čim prej tudi izvesti.