Kot je povedal Okorn, se potrošniške organizacije s tem ukvarjajo že več let, vse odkar so okoljevarstveniki zaznali povečanje razlike med številkami, ki jih vidimo pri vsakem avtomobilu na papirju in tistimi, ki jih ljudje dejansko dosegajo med vožnjo. Seveda je jasno, da laboratorijskih številk ne moremo kar tako prenesti v realno življenje, zanimivo pa je, da je bila pred petnajstimi leti ta razlika nižja od deset odstotkov, danes pa narašča čez 30, celo 40 odstotkov. Razlika izhaja tudi iz načina merjenja, saj ga je mogoče fino prilagoditi merilnemu ciklu, okoljevarstvene zahteve pa so vse bolj stroge. Tovarne si nazadnje močno prizadevajo, da bi te vrednosti na vsak način dosegle.

Alternativa gotovo obstaja
Kako predstaviti problem javnosti in ga hkrati zmanjšati? Sodelovati smo začeli z okoljevarstvenimi organizacijami in postavili temelje raziskave, ki kaže, da mogoče motorji niso več najbolj optimalni in se s stališča zdravja in varovanja okolja začnemo zavedati, da obstaja alternativa.

25 dizelskih in 25 bencinskih pod drobnogledom
Okorn je izvedel raziskavo, v katero je zajel 25 dizelskih in 25 bencinskih avtomobilov, ki najpogosteje vozijo po naših cestah. To so registrirani avtomobili od letnika 1990 do 2013. Iz raziskave se lepo vidi, kako je naraščal razpon med laboratorijskimi in realnimi vrednostmi. Ugotovili smo, da ima najmanjšo povprečno porabo pri dizelskih Volkswagnovih golfih denimo golf serije II z začetka devetdesetih let. Podobno je pri renaultu cliu. Razpon je bistveno nižji pri starejših avtomobilih in narašča z novejšimi letniki. Podatke so dobili s portala "Sprit monitor", ki omogoča verodostojen vpogled.

Želeli bi si bolj resničnih podatkov
Koliko litrov moramo torej dodati, da dobimo realno sliko? Vsi proizvajalci ne "lažejo" enako. Če je navedena poraba 4,5 litra, lahko dejansko porabite 6, 5,5 ali 6,5 litra goriva na sto kilometrov. Pri nekaterih avtomobilih je z zmerno vožnjo mogoče doseči navedeno porabo, na relacijski vožnji pa si že liter, dva nad njo. Če ima avtomobil šibkejši motor, bo razlika večja na avtocesti, težji avtomobili pa imajo težave v mestu, saj se mora premikati večja masa. Želeli bi si, da dobimo podatke, ki bi vsaj približno veljali.

Več o tej temi pa si oglejte v eni od prihodnjih oddaj Avtomobilnosti.

Matija Janežič