Zbiranje podatkov je vroča tema, ki ji ves svet posveča veliko pozornosti. Podatki so vredni kot suho zlato, samo poglejmo podjetja, ki že danes na različne načine, bodisi z anketami, poštnimi predali ali kako drugače, zbirajo podatke, ki jih uporabljajo v trženjske namene. Če danes zaslon vozila bolj ali manj služi le za razbiranje podatkov navigacijske naprave ali brskanje med radijskimi postajami, bo v prihodnje močno orodje v rokah tržnikov. Ko bodo senzorji na vozilu zaznali, da je v vašem vozilu kaj obrabljeno, se vam bo na zaslonu samodejno izpisala nevarnost napake in najbližja trgovina z rabljenim delom, na primer z brisalci, ali servisni center. Celo to, v kateri trgovini ali servisu je storitev ali izdelek v akciji.

Reševalec v trenutku ve za kraj trka
Zbiranje podatkov s senzorji na vozilu poteka že danes. Poglejmo sistem e-klica, ki se samodejno sproži ob trku vozila. Operater natančno ve, kje se je zgodila nesreča, za kakšno znamko vozila gre … Na podlagi znanih podatkov lahko operater reševalni ekipi natančno pove, kje in s katerim vozilom se je nezgoda zgodila, tako da je protokol reševanja najučinkovitejši.

Vse to so podatki, ki zanimajo tudi podjetja, kot je Google Automotive. Google se s svojim avtomobilskim podjetjem vse bolj dejavno vključuje tudi v avtomobilski svet. Ne samo tako, kot smo ga poznali do zdaj, ko je svoje androidne naprave transformiral tako, da smo jih videli na svojih zaslonih. Zdaj se je vključil celo tako, da bo avtomobilskim podjetjem ponudil svoj operacijski sistem.

Vse se shranjuje v oblaku
"Tam, kjer je Google, tam so podatki. In tam, kjer so podatki, bi moral biti tudi denar," pravi Andrej Brglez, avtor Avtomobilnosti, ki dodaja, da je to lahko denar tako za Google kot tudi za nas. In temu so se posvetili v zadnji oddaji Avtomobilnost.

Če je bil včasih telefon zgolj aparat, že dolgo ni več tako. Vse, kar z njim počnemo, gre v neko podatkovno bazo. Ste se morda kdaj vprašali, zakaj so vse aplikacije zastonj? In tako kot telefon ni več samo aparat, tudi avtomobil ni več samo prevozno sredstvo. Tega so se pred kratkim dobro zavedali tudi avtomobilisti, ki so rekli: "Podatki so naši, mi jih bomo prodajali."

Čas jih je prehitel. Ker se zarečenega kruha poje največ, so morali tudi avtomobilisti popustiti pritisku Appla in Googla, da se vmešata v to dirko.

"Ko so sisteme komunikacije med človekom in napravami v avtomobilu razvijali avtomobilisti, so razmišljali tudi o varnosti. Ti podatki, ki so v oblaku, v vseh naših koledarjih in napravah, bodo nekoč v avtomobilu. Takrat nam bodo zelo v pomoč," pravi Brglez. "Ko se bomo odpravljali iz službe, nam bo avto že takoj svetoval, po kateri poti naj grem domov, da čim hitreje poberem ženo. Sproti bo na primer vedel, da se peljemo mimo cvetličarne, in nam svetoval, da ustavimo, saj ponujajo pet evrov popusta na šopek rož. Potem bo vedel, da se je treba odpraviti po otroka na tenis ali nogomet in bo izračunal, da je na poti tudi trgovina, kjer lahko kupimo izotonični napitek."

Ali pa bo povezan s hladilnikom oziroma pametno napravo doma in nam povedal, da nam je zmanjkalo banan, mleka ali česa drugega in nam na podlagi tega dal tudi kakšen popust.

Vsi bi plačevali za podatke, le da bi vas dobili v trgovino
Cvetličar, prodajalec športne opreme, sadja in vsi ostali se zanimajo za podatek, kje se naša pot z avtomobilom začne in kje konča. Da nam kaj prodajo, so pripravljeni nekaj plačati Googlu. Google ima vse podatke o naših navadah in potrebah. Kar pa do sedaj ni vedel, je to, kakšni so podatki, ki jih zbirajo avtomobilski senzorji – in teh je ogromno: radar, lidar, gretje sedežev, temperatura, hitrost delovanja brisalcev, kako hitro se vozimo ... In množice teh podatkov do zdaj ni imel še nihče. No, imeli so jih avtomobilski proizvajalci, ki pa niso vedeli, kaj naj z njimi pravzaprav počnejo. Google to ve in zna jih prodati. Za koga vse so taki podatki zanimivi?

Na primer podatek o tem, kako močno vibrira ali deluje vzmetenje? To se lahko na primer proda Darsu. Dars bo s tem dobil natančen podatek, kje na cesti je luknja in kako velika je, celo to, ali se povečuje. Arso lahko v Sloveniji dobi podatek od milijona avtomobilov, ki v nekem trenutku postanejo nove vremenske postaje. Kakšna turistična agencija bi morda plačala celo za sliko v živo, ko je vozilo parkirano na Vršiču. Na primer z vzvratne ali sprednje kamere, ki pri novih avtomobilih služi tudi zato, da vidi, kakšni prometni znaki so pred vozilom. Vzdrževalci cest bi na primer tudi plačali za podatek v živo, v kakšnem stanju so posamezni znaki na cestah, saj potlej na cesti ne bi potrebovali toliko ekip. Tudi ukrepali bi lahko hitreje. To so tisti podatki, ki jih avtomobil že pošilja v podatkovni oblak. Če pri telefonu dobivamo brezplačne podatke, zakaj jih ne bi še od avtomobila?

Zakaj ne bi služili tudi lastniki vozil?
"Kaj če bi se pri avtomobilu začeli vesti drugače in bi začeli trgovati z našimi podatki," se sprašuje Brglez, ki podkrepi svojo misel: "Na primer, prišli bi v salon novih avtomobilov in bi se zanimali za avtomobil, ki stane 20 tisoč evrov. Vprašali bi: 'Koliko popusta mi daste za ta avto, če vam dovolim, da poberete podatke iz senzorja amortizerjev o tem, kakšna je kakovost ceste?'." Ali pa, koliko popusta ponujajo za eno leto uporabe podatkov kamere na avtomobilu, da bodo vedno videli, kakšna je slika v živo na poti? Ali bi nam dali 2.000 evrov popusta, da delimo z določenim podjetjem podatke o gostoti prometa?

"Hočem popust. Verjemite, avto bo mogoče odpeljati iz salona za nič evrov," je sklenil Brglez.

V zadnji Avtomobilnosti smo obdelali podatkovno avtocesto.