V Avtomobilnosti smo se o trajnostni mobilnosti pogovarjali s Polono Demšar Mitrovič z ministrstva za infrastrukturo. Tudi slovenska mesta oziroma občine, kar 60 je takih, bodo pripravile dolgoročne ukrepe na področju prometa. Ne bo pa šlo brez sodelovanja države, ki bo morala poskrbeti za ureditev glavnih cest, navezavah na železnico in za mrežo kolesarskih poti.

Multimodalnost je tema, o kateri se pravzaprav že ves čas govori. Dejstvo pa je, da ni izkoriščena in da ponuja veliko možnosti. Kako kombinirati vsakdanjo mobilnost za vožnjo v šolo, vrtec, službo, po nakupih, da bomo potovali čim učinkoviteje z vidika časa, denarja in zdravja? Če se gibamo, če nismo v stresu zaradi gneče v prometu, če mestne ulice niso obremenjene z avtomobili, je življenje v takem mestu zdravo in smo lahko srečni.

Razvadili smo se
Kako lahko prepričamo uporabnike, da bomo srečni, če ne bomo mobilni, pa je drugo vprašanje. Slovenci smo navajeni, da se do strogega mestnega jedra pripeljemo z avtomobilom in tam parkiramo.

Spremeniti rutino in dnevne navade je zelo težko. Včasih je lažje zgraditi kolesarsko stezo, čeprav primanjkuje finančnih sredstev, kot ljudi prepričati, da je kolesarjenje dobro zanje. Zato je treba imeti dobro strategijo tako na ravni mest, občin kot države.

"Na ministrstvu pripravljamo smernice za mobilnostne načrte za ustanove, ki jih bomo začeli kmalu intenzivno oglaševati. Treba je delati tudi na individualni ravni,“ pravi sogovornica.

Raziskava ameriškega centra za urologijo je celo pokazala, da zmerno kolesarjenje izboljšuje posteljne dejavnosti.

"Mislim, da zmerno gibanje, kakršno koli, ne samo kolesarjenje, predstavlja podlago za zdravje. Gre za kompleksen pristop. Ne moreš pristopiti k reševanju težav zgolj kot strogi prometnik. Človek je kompleksno bitje. Ne bo se spremenil, če mu ne boš ustvaril dobrih možnosti,“ pravi Polona Demšar Mitrovič in dodaja, da se ji zdi smiselno uporabo avtomobila omejiti, ko govorimo o zlorabi avtomobila.

"Avto je lahko koristen, vendar pa smo ga začeli zlorabljati. Uporabljamo ga tudi, če imamo do trgovine le nekaj metrov. To je grozno.“

Poglejmo v soseščino
Lep primer je Dunaj. Raziskava Avstrijskega prometnega združenja (VCÖ) je pokazala, da Dunajčani prisegajo na do okolja prijazno mobilnost, ko se odpravljajo po nakupih. Kar dve tretjini vseh nakupov opravijo peš, s kolesom ali z javnim prevozom.

"Vpliv nakupov na okolje ni odvisen samo od kupljenih izdelkov, ampak tudi od tega, s katerimi prevoznimi sredstvi se odpravimo do trgovine," je prepričana Ulla Rasmussen iz Avstrijskega prometnega združenja. Kdor namesto z osebnim avtomobilom nakupuje peš, s kolesom ali z javnimi prevoznimi sredstvi, bistveno prispeva k varovanju okolja in preprečevanju zastojev na cestah.

Kar 42 odstotkov vseh dunajskih gospodinjstev je brez osebnega avtomobila, v ožjem mestnem središču celo večina. Zanimivo je, da temu sledi tudi švedsko pohištveno podjetje Ikea, ki namerava na osrednji dunajski nakupovalni ulici Mariahilfer Straße ob železniški postaji Westbahnhof zgraditi nakupovalno središče brez parkirnih mest. Kupci si bodo v trgovini sicer vse izdelke lahko ogledali in jih preizkusili, kupili pa le tiste, ki jih bodo lahko odnesli peš ali odpeljali s kolesom, vlakom, tramvajem ali podzemno železnico. Večje izdelke bodo kupcem v najkrajšem mogočem času dostavili na dom.

Demšar Mitrovičeva se sicer strinja, da so slovenska mesta specifična, saj imamo majhna in srednje velika mesta, ki so dobro dostopna s kolesom in peš. Za dnevno mobilnost z obrobja v mesta pa potrebujemo dober javni prevoz s prestopnimi točkami P+R, prestop na javno kolo, dobre površine za pešce, ki jim v službo ne bo treba hoditi ob prometnicah, ampak skozi park.

Izpostavlja mesti Krško in Novo mesto
Vsako leto na koncu evropskega tedna mobilnosti izbirajo dve občini. Lani so izbrali dve. V kategoriji manjša občina in mestna občina. Obe občini Krško in Novo mesto sta lani izvedli veliko dejavnosti na področju trajnostne mobilnosti. To niso bile samo promocije v času evropskega tedna mobilnosti, ampak tudi celoletna ustvarjalnost, ki prinese spremembe v prostoru. Dodaja, da se celo tujci prihajajo učit k nam iz naših primerov dobre prakse.

"Ne smemo pozabiti, da imamo kar nekaj mest, ki se lahko postavili ob bok najboljšim. Tudi iz tujine hodijo v Slovenijo preverjat dobre prakse. Zadaj smo na področju aktivne mobilnosti in zelene mestne logistike, na področju načrtovanja površin za pešce in kolesarje pa smo pohiteli in v Sloveniji veliko delamo na tem področju,“ zaključuje sogovornica.

V Avtomobilnosti smo razpredali o multimodalnosti pri nas.