Rekreativno kolesarstvo in kolesarstvo na splošno je v Sloveniji v vzponu. Vse večja uporaba kolesa – bodisi za cestno, gorsko bodisi zgolj mestno kolesarstvo, za pot v službo, trgovino – je eden izmed kazalnikov, da se uvrščamo med razvitejše države.

Zadnje raziskave so pokazale, da naj bi kolo, ki je bilo izglasovano za enega najpomembnejših izumov v zgodovini človeštva, še naprej predstavljalo pomemben del razvoja družbe.

Kolo v urbanih središčih postaja vse pomembnejše sredstvo v mobilnosti, še posebej z razvojem električnih koles. Še največjo težavo na poti do popolnega razmaha uporabe kolesa kot enega glavnih načinov prevoza predstavlja infrastruktura. "Ta je bila zgrajena v letih, ko ni veliko ljudi pomislilo, da bo kolo spet postalo popularno prevozno sredstvo,“ meni avtor Avtomobilnosti Andrej Brglez.

Kolesarji postajajo vse hitrejši
Kolesa, še posebej z elektromotorji, omogočajo brez pretiranega napora doseganje hitrosti 25 km/h in celo 45 km/h, tako da lahko govorimo o sobivanju s preostalimi motornimi kolesi. Prav sobivanje je tista sopomenka, ki smo ji v tokratni Avtomobilnosti namenili osrednjo vlogo.

Naša zgodba je namreč široka tri metre, toliko kot v širino meri vozni pas, po katerem vozijo traktoristi, vozniki avtobusov, tovornjakov, osebnih avtomobilov, motociklov, na njem pa so tudi kolesarji.

Ker so zadnji še vedno najpočasnejši, jih želijo vsi prej našteti kar najhitreje prehiteti. To je še vedno problematično in nevarno početje. "Ko se usedemo na kolesarski sedež, se jezimo na avtomobiliste, zakaj nas spravljajo v smrtno nevarnost, zakaj nas prehitevajo na tesno. Prihaja celo do nagajanja in jeze," pravi Brglez. In potem so še nasprotne situacije.

Kot volk menjamo kožo
Prepogosto se dogaja, da so kolesarji in avtomobilisti drug z drugim nezadovoljni. Avtomobilisti pogosto zato, ker je pogosta praksa pri skupinskem kolesarjenju vožnja vštric in ne drug za drugim. Skupina kolesarjev se mora voziti v koloni. A mnenja se krešejo, saj se lahko v tujini vozijo tudi vštric.

"Naše ceste so, kakršne so, zato je treba vklopiti razum in tudi strpnost," pravi Mojca Novak iz kolesarskega kluba Adria Mobil in poudarja, da se zavzemajo za strpnost pri prehitevanju. Dodaja, da v Italiji velja zakon, ki veleva, da mora biti avtomobil med prehitevanjem od kolesarja oddaljen vsaj meter, na podeželju celo poldrugi meter.

"Naše poslanstvo kluba je širše kot samo tekmovalna naravnanost in športni rezultati. Prepričani smo, da s kolesarji oblikujemo kulturo strpnosti v prometu," pravi sogovornica, ki se strinja, da je treba ozaveščati tako kolesarje kot motoriste in voznike drugih vozil.

"Od voznikov pričakujemo spoštovanje in razumevanje. Če si udeleženec v prometu na kolesu, si najranljivejši," še pravi Novakova.

V poletnem času je rekreativnih kolesarjev na cesti več kot običajno. Za varnost lahko največ storimo sami, opozarja Andrej Brglez: "Naše ceste so široke kot leta 1970, frekvenca prometa pa je nekajkrat višja. Strpnost in vzgoja kolesarjev ter voznikov sta zato ključnega pomena. V kritičnih situacijah, ki se jih da predvideti vnaprej, bi moral vsak stopiti korak nazaj."

S tem misli tudi na rekreativne kolesarje, o katerih velja pogosto mnenje, da na cestah tekmujejo. Profesionalci točno vedo, kdaj se jim približuje avtomobil, rekreativci pa vozijo bolj levo in desno, zato so nepredvidljivi, vozniki pa zaradi tega prepogosto nejevoljni. Pogosto se je težko voziti za kolesarjem. Kljub temu Brglez pravi, da je tri metre širok vozni pas dovolj velik, da si ga moramo znati deliti. To pa lahko storimo le s predvidljivo in strpno vožnjo.

V tokratni Avtomobilnosti smo želeli opozoriti, kako kot volk menjamo kožo, ko smo pešci, kolesarji ali vozniki avtomobila.