Velika večina avtomobilskih znamk s proizvodnjo vozil v Veliki Britaniji je pred brexitom, referendumom o izstopu Velike Britanije iz EU-ja, podprla obstanek v evropski povezavi. To pa se je izjalovilo.

Posledice za britansko avtomobilsko industrijo so lahko katastrofalne. Nekateri na glas omenjajo celo selitev proizvodnje v celinski del Evrope. Lahko to izkoristi Slovenija?
Zanimivo je dvoje. Da so vsi veliki direktorji avtomobilističnih tovarn pred brexitom napovedovali, da se Velika Britanija ne bo odločila tako, kot se je. Zdaj, ko je brexit tukaj, pa morajo razmišljati drugače. Vidi se, da pri 1,6 milijona avtomobilov, ki jih izdelajo v Angliji, večina ni angleških. Ker angleške avtomobilske industrije skoraj ni več. Vsi tisti, ki so v zadnjih 10, 20 letih pospešeno vlagali v razvoj avtomobilistične industrije v Angliji, seveda pričakujejo, da se bodo avtomobili, ki so proizvedeni tam in se bodo prodajali v Evropi, prodajali z višjimi davki. Podjetja, kot so Toyota, Nissan, Honda in druga, so na Otoku postavila tovarne ravno zaradi izogibanja carinam.

Juke nič več "made in Britain“?
Pri Nissanu so tako zažugali, da bi lahko zaradi izida referenduma in posledic izstopa Velike Britanije iz EU-ja na Otoku prenehali izdelovati svoj pomemben model - križanca juka. Juke je za modelom qashqai drugi najbolje prodajan Nissanov model v Evropi, Nissan pa bi utegnil drugo generacijo svojega uspešnega križanca zaradi izida referenduma izdelovati v celinski Evropi.
Nissanov visoki predstavnik za Evropo Trevor Mann novinarjem Automotive News Europe na salonu v Parizu ni želel dati zagotovila, da bo proizvodnja juka ostala v Sunderlandu. Pri Nissanu pravijo, da je to največja avtomobilska tovarna v Angliji, kjer je zaposlenih 6.700 ljudi. Posebej glasen po brexitu je bil prvi mož Renault-Nissana Carlos Ghons, ki je rekel, da bodo od britanske vlade zahtevali neke vrste kompenzacije. Tisto, kar je še ostalo angleških proizvajalcev, pa seveda pravi, da to ni izenačen položaj, da gre za nepravično poslovanje, kar napoveduje le še eno odprto rano več med Evropo in Anglijo.
Nova britanska premierka obljublja veliko
Ghosn je tudi dejal, da so tri leta, vsaj toliko bo treba čakati na izstop Britancev iz evropskega zavezništva, predolgo obdobje za Renault-Nissan, ki mora strateške odločitve sprejemati hitreje.
Prvega moža Renault-Nissana je takoj na pogovor poklicala nova britanska premierka Theresa May. Ghosn je bil po sestanku videti zadovoljen, saj naj bi mu Mayjeva zagotovila, da bo Velika Britanija še naprej ostala konkurenčen kraj za poslovanje. Kljub pomirjujočim zagotovilom britanske premierke pa Ghosn ostaja previden: "Smo razmeroma optimistični. Upam, da bo prevladal razum na obeh straneh.“
Kljub temu pa pri avtomobilskih proizvajalcih na Otoku vlada strah pred prihodnostjo zunaj EU-ja. Zmanjšanje prihodkov namreč merijo v milijardnih zneskih. Kako strah je avtomobiliste, zgovorno kaže izjava direktorja angleškega Mitsubishija Lancea Bradleyja: "Negotovost ubija podjetništvo. Negotovost bomo čutili najmanj dve ali pa celo pet let."
Višje cene vozil, manj zaposlenih
Britansko združenje prozvajalcev in distributerjev vozil (SMMT) je opozorilo, da bi izstop Velike Britanije iz EU-ja lahko povzročil povečanje stroškov proizvodnje, višanje cene vozil in s tem manjše povpraševanje po britanskih proizvodih. Padec zanimanja in prodaje pa bi povzročil manj delovnih mest. Britanski avtomobilski trg spada med največje v Evropi. Tovarne v Veliki Britaniji imajo Jaguar, Land Rover, Rolls-Royce, Mini, Nissan, Honda, Toyota. Lani so na britanskem trgu prodali 2,6 milijona novih avtomobilov, po brexitu bi lahko bila ta številka nižja za 300 tisoč vozil.
Mi nismo gradili mostov, ampak prepade
Ali lahko na račun brexita pridobi Slovenija? Andrej Brglez, avtor oddaje Avtomobilnost in strokovnjak za avtomobilizem, meni, da vsekakor, čeprav Slovenija za avtomobilske proizvajalce v preteklosti ni bila zanimiva. Tako jo je naredila politika ali bolje njena neodločnost in nesposobnost, pospremljena z neznanjem in nezainteresiranostjo.
"Če si želiš, da nekdo pride k tebi in v tvoji blagajni pusti nekaj denarja, se trudiš med investitorjevimi in lastnimi željami graditi mostove, in ne prepadov. Pri nas pa politika ne le da ni gradila mostov, tako nezainteresirana je bila, da še lastnih ciljev ni konkretno izoblikovala. Žalosten primer tega je na primer TAM," pojasnjuje Brglez.
Mercedes v Madžarsko vložil milijardo evrov
Države v Višegrajski skupini (Madžarska, Poljska, Češka in Slovaška), ki so pred 20 leti stali na zaznavno slabšem ekonomskem izhodišču, so v vmesnem času naredili tektonske premike. Tam danes svoja vozila izdelujejo Audi, Opel, PSA, Toyota, KIA, Suzuki in Mercedes, kmalu tudi Jaguar in Land Rover. Mercedes bo zdaj zgolj v razširitev svoje tovarne na Madžarskem vložil milijardo evrov, da si lažje predstavljamo za kako velike naložbe gre tam, kjer gre zares.
Novonastali položaj v Angliji je ponudila nekaj možnosti, ki jih sicer ne bi bilo. Prišle so v ravno pravem času, ko največje avtomobilske tovarne pospešeno načrtujejo gradnjo novih ali prestrukturiranje obstoječih tovarn v tovarne, primerne za izdelovanje novih modelov, ki bodo na trgu čez pet in deset let in ne bodo taki, kot so današnji.
"In to je bistveno. Ne gre samo za prestrukturiranje na proizvodnjo zgolj električnih vozil, ampak verjetno še bolj na oblikovanje proizvodnega procesa, tako da bo mogoče proizvodnjo istega modela prilagajati povpraševanju po različnem pogonskem agregatu, vgrajenem vanj," meni Brglez. Danes veliko tovarn razmišlja, da bo moral biti isti model avta na voljo tako v bencinski, dizelski, priključni, električni in plinski izvedbi, proizvodnja pa bo morala biti dovolj prožna, da se bo lahko prilagajala rasti prodaje ene ali druge pogonske izvedenke.
V Sloveniji končno več odločnosti in volje
Brglez se je oprl kar na Ghosnovo izjavo o konkurenčnosti. "Rad izziva, in to je njegov trenutek, saj je jasno, da mu britanska vlada kaj takega ne more zagotoviti," pravi in dodaja, da ima to lahko povezavo tudi z nami. Zagotovo je tudi to, da na Britance ne bo pritisnil le Ghosn, ampak vsi proizvajalci vozil. Zdaj bodo lahko veliko bolj upravičeno prenesli vlaganja v draga prestrukturiranja obstoječih tovarn v Angliji na gradnjo novih obratov v državah EU-ja. Na primer v Sloveniji. Pomembno vlogo bo imela tudi cena delovne sile, ki je na Otoku občutno višja kot v naši vzhodnoevropski regiji.
Da so se tega začeli zavedati tudi pri nas, je jasno. Končno se obeta, da Revoz ne bo več edini proizvajalec avtomobilov v Sloveniji. "Povem lahko, da se trenutno dogovarjamo s šestimi potencialnimi vlagatelji za projekte v Sloveniji, vsi so s področja visokih tehnologij, nekaj jih je s področja avtomobilske industrije," je za MMC na vprašanje o potencialnem prihodu Magne Steyr v Maribor, ki bi v regijo prinesel okoli tri tisoč delovnih mest, pred kratkim dejal državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Aleš Cantarutti.
Hkrati v avtomobilski svet električnih in avtonomnih vozil vstopajo novi netipični vlagatelji, med katerimi sta najbolj razvpita Google ali pa Apple, ki tesno sodeluje z Magno Steyr, ki, kot je zapisano, namerava že kmalu v Sloveniji postaviti svojo tovarno.
Google in Apple pa nista edina, ki vedno bolj jasno vidita, da je treba imeti za proizvodnjo avta, pa čeprav enostavnega, kot je električen, večji kapital znanja, kot so predvideli. Ker ga sami nimajo in ga tudi v ZDA ali na Kitajskem ni mogoče najti na vsakem vogalu, je EU na vrhu seznama želja.
"Kombinacija z Magno, ki to znanje vsekakor ima in je priznano ime na zemljevidu avtomobilskih tovarn, je v tem primeru lahko naš izjemen dodatni plus," zaključuje Brglez.

V zadnji oddaji Avtomobilnost sta Andrej Brglez in voditelj David Urankar kramljala tudi o brexitu.