Jesen je lep letni čas, ko se poletna počitniška mrzlica umiri, življenje se vrne v običajno rutino, v gozdu raste kostanj, ki se lepo poda mlademu vinu in prijetnim s trgatvijo in spravilom pridelkov povezanim opravkom, gozdovi pa si nadenejo zlato-rjavo barvo. A občutek je varljiv, saj jesen s seboj prinese tudi krajše dneve in več voženj v temi, zaradi vlage, odpadlega listja in blata so ceste bolj spolzke, zaradi vse bolj zgodnjih večerov in megle je zmanjšana tudi vidljivost, krajši dnevi pa prinašajo tudi občutke utrujenosti, ki smo jih med dolgimi brezskrbnimi poletnimi dnevi nekoliko pozabili. Na cesti je torej dobro biti pozoren na spremembe.

Nekaj stvari, na katere bi morali jeseni biti še posebej pozorni, nam je razložil kar naš redakcijski kolega Andrej Brglez, ki je med drugim tudi inštruktor varne vožnje. Ker z jesenjo mrak in tema prideta prej, se več in pogosteje kot poleti vozimo v razmerah zmanjšane vidljivosti. Čeprav je to pričakovan pojav, je prav, da nanj vseeno spomnimo, saj take razmere zahtevajo prilagoditev vožnje in še dodatno zbranost. Koristna sta tudi čiščenje in pregled brezhibnosti delovanja svetil. Pogosta spremljevalka jeseni je tudi utrujenost, in če jo združimo še z napornim delovnikom, pogosto časovno stisko in vožnjo v mraku, je možnost za nastanek nesreče veliko večja kot sicer.

Poslušajte svoje telo
Dobro je tudi, če poslušamo telo in spremljamo vožnjo, saj nam eno in drugo hitro pokažeta, kako zbrano še vozimo. Če zaznamo, da nam zmanjkuje zbranosti, da ne spremljamo vožnje in ne ohranjamo tekoče in po sredini cestišča poravnane vožnje, je to znak, da bo bolje narediti postanek. Prav tako se v takih razmerah še bolj kot sicer izogibajmo telefoniranju, tudi dovoljenemu prostoročnemu, saj je vožnja že tako in tako kompleksna stvar, ki močno obremenjuje misli in motoriko. Če v takih razmerah vožnje in v stanju pretirane utrujenosti, nezbranosti in monotone vožnje misli obremenimo še z vsebino telefonskega pogovora, tvegamo še več. Preveč. Med vožnjo tudi ne poskusimo početi stvari, ki so povezane z našim delom, in poskusimo, čeprav je to zelo težko, med vožnjo odmisliti tudi vsakdanje težave. V takih trenutkih ima na primer odličen učinek kratkotrajno plitvo dihanje s prepono.

Z nižjimi temperaturami postaja hladnejši in manj oprijemljiv tudi asfalt, na cestah se lahko - predvsem v senčnih legah - tudi v lepem vremenu zadrži vlaga, zato imajo tudi gume manj oprijema, podaljšajo pa se predvsem zavorne poti. Nevarni so lahko tudi pasovi megle, v katere pripeljemo popolnoma nepričakovano, ali pa močno sonce, ki je popoldne nizko na obzorju. Hitrost vožnje zato prilagodite spremenjenim razmeram in seveda pozorno opazujte okolico, predvsem pa vzdržujte ustrezno varnostno razdaljo, ki vam bo v sili zagotovila dovolj poti za varno ustavitev avtomobila. Med jutranjo in večerno vožnjo skozi gozdnate predele je treba posebno pozornost nameniti tudi širšemu pogledu na dogajanje ob cesti, saj se lahko divjad hitro in nepredvideno pojavi tudi na cesti.

Pomemben je tudi tlak v pnevmatikah
Letne gume bomo morali z zimskimi zamenjati šele čez poldrugi mesec, a kljub temu lahko obiščete vulkanizerja ali bencinsko črpalko in preverite tlak v gumah, saj te svoje delo dobro opravljajo le ob pravilnem tlaku. Mogoče ni zaman niti priporočilo, da mora biti avtomobil očiščen, jesen je čas, ko se stekla umažejo hitreje in z močnejšo umazanijo, kar močno poveča mrtve kote in zmanjša preglednost. Poskrbite, da bodo drugi dobro videli vas in da boste vi dobro videli druge.

Predvsem pa vozite defenzivno in poskusite reševati nevarne situacije, tudi če boste zato prednost na cesti kdaj prepustili nekomu drugemu. Zato boste mogoče na cilj pripeljali nekoliko pozneje, vsekakor pa boste tja prišli.