Priznamo; oznake z i-jem nam v redakciji niso najbolj simpatične, ker avtomobila ne vizualizirajo, temveč si moraš vedno znova priklicati v spomin, kakšna je razlika recimo med i10 in i30.

Ni skrivnost, da tudi mnogo ljubiteljev te korejske znamke novo produktno vrsto še vedno kliče po starem; se pravi Getz, čeprav je to najbrž znotraj Hyundaijevega trženja smrtni greh.

Avto po meri Evropejcev
Kakor koli; i20 je sodoben avtomobil, v Evropi ukrojen za evropskega voznika, ki s prej omenjenim Getzem, katerega naslednik je, nima več mnogo skupnega. Čeprav je predsodek in neumen stereotip, smo si ves čas vožnje z i20 v njem predstavljali ali mlajši upokojenski par ali srečno zaposlen mlad par. Kričeče zelena barva karoserije poskuša tak stereotip razbiti, vendar smo bolj kot nad njo navdušeni nad opremo, ki je na voljo v osnovni izpeljanki.

Odlična izdelava, a podhranjen 1,2-litrski motor
Težava je bila z agregatom. 1,2-litrski agregati so danes v modi in tudi takrat so se veselo vrteli v majhnih avtomobilih, a težava z i20 in njegovim 1,2-litrskim agregatom je, da 57 kilovatov ne zmore suvereno premikati vozila, ki ga lahko obtežimo do tone in pol. V mestu se še nekako rešujemo s korektnim menjalnikom, na avtocesti pa se lahko pri polno obteženem vozilu zgodijo celo neprijetni trenutki; na srečo so bolgarski tovornjakarji na svojem voznem pasu včasih veseli kakšne zelene korejske poživitve.

Na koncu zapisov o Hyundaiju zadnje čase spet sledi tista vesela novica. Kljub lenobnemu agregatu dobite za okroglih 10.000 evrov sodobno načrtovano in odlično izdelano vozilo.