Morda se na prvi pogled kaj takšnega zdi popolnoma v redu, a ne drži, saj se letne gume v marsičem precej razlikujejo od zimskih. Predvsem lahko le letne gume pri temperaturah nad sedmimi stopinjami Celzija zagotavljajo dovolj visok oprijem tako na suhih kot tudi mokrih cestah, dovolj stabilnosti in vodljivosti v ovinkih ter ugodno porabo goriva. K tem lastnostim pripomore marsikakšen dejavnik, zato si poglejmo, kaj bi morali o gumah vedeti.

Najvažnejša lastnost, ki jo zahtevamo od gume, je varnost. Guma mora biti dovolj čvrsta in odporna proti poškodbam. Zdržati mora dolgotrajne vožnje z veliko hitrostjo in v vseh vremenskih razmerah zagotoviti dober stik s cestiščem ter uspešno prenašati vzdolžne sile pri pospeševanju in zaviranju. To velja tudi za prenašanje bočnih sil v ovinkih in pri vodenju avtomobila. Zaradi udobne vožnje od gum, poleg vseh prej omenjenih lastnosti, zahtevamo tudi prožnost, s katero vzmetem in blažilnikom pomagajo pri blaženju sunkov. Pri kotaljenju po cesti tudi ne smejo povzročati preveč hrupa, pomembna pa je tudi gospodarnost, kar pomeni, da se tudi pod hudimi obremenitvami ne obrabijo prehitro, da se obrabljajo čim enakomerneje in da imajo čim nižji kotalni upor, saj je od njega vsaj deloma odvisna poraba goriva.

Kompromis v vsakem primeru
Vseh teh zelo različnih zahtev žal ni mogoče hkrati izpolniti. Konstrukcijski prijemi, ki izboljšujejo prenašanje vzdolžnih sil, po drugi strani povečujejo obrabo in hrupnost. Mehko kotaljenje gume poveča njeno obrabo, tihi tek pa poslabša oprijem na mokri cesti. Če gumo izdelajo z namenom, da bi se obrabila le počasi, s tem poslabšajo njeno obnašanje pri velikih hitrostih, majhen kotalni upor zmanjša prožnost in s tem vzmetne lastnosti gume, naštevanja nasprotij pa še ni konec. Zaradi tega je vsaka konstrukcija gume, ki jo dajo proizvajalci na trg, le boljši ali slabši kompromis med naštetimi lastnostmi.

Torej je tudi razumljivo, da se z zimskimi gumami ne moremo voziti tako zanesljivo kot poleti, velja pa tudi nasprotno. Poleti so temperature višje kot pozimi, zato je zmes letne gume trša kot v zimskih, ki v toplih dneh postanejo premehke, se hitreje izrabijo in izgubijo tudi precej oprijema, poleg slabše vodljivosti pa se jim denimo podaljša tudi zavorna razdalja. Letne gume imajo poleg tega plitvejše utore na tekalni površini z bloki brez resic, ki zimskim gumam izboljšujejo oprijem in se v letnih temperaturah lahko zlepijo med seboj. Zimska guma zato poleti zelo verjetno izgubi lastnosti, ki ji zagotavljajo učinkovito spoprijemanje z zimskimi razmerami. Letna guma po drugi strani postane pozimi trda in neoprijemljiva, vožnja z njo pa manj udobna in nevarnejša. Kaj pa letno-zimske gume, ki naj bi kombinirale dobre lastnosti zimskih in letnih gum? Vsekakor gre za kompromis, ki vam bo sicer omogočil, da vam gum na avtomobilu ob menjavi sezon ne bo treba zamenjati, ampak - kot rečeno - gre za kompromis, ki v vseh letnih časih sicer prinaša sprejemljive rezultate, nikakor pa ne optimalnih.

Kaj upoštevati za varno uporabo gum?
In česa naj bi se držali pri uporabi letnih (in tudi preostalih) gum? Predvsem ne uporabljajte gum, pri katerih je globina utorov manjša od 1,6 mm. To je prepovedano, poleg tega pa gume s plitvimi utori hitreje zdrsnejo, zahtevajo daljšo zavorno razdaljo in se hitreje preluknjajo. Če je na cestišču voda, prej pride do splavanja (akvaplaninga), zaradi česar je avtomobil veliko teže upravljati in zavirati.

Poskrbimo, da bo zračni tlak v gumah vedno ustrezal zahtevam. Prenizek zračni tlak povzroča pregrevanje, zaradi česar tekalna površina lahko odstopi od podlage in se sčasoma predre. Prenizek zračni tlak poveča tudi obrabo robov tekalnih površin in tako skrajša življenjsko dobo gume. Po drugi strani je zaradi previsokega zračnega tlaka v gumah vodenje avtomobila bolj nepredvidljivo, guma pa je občutljivejša na ovire na cesti ter se hitreje predre ali prereže. Ob močnem zaviranju lahko kolo zdrsne, pri čemer se zaradi obrabe zmanjša življenjska doba gume. Tlak preverjajte, ko so gume hladne, in ohranjajte tlak, ki ga priporoča proizvajalec. To nam vsekakor precej olajšajo v novih avtomobilih obvezni sistemi za nadzor tlaka v gumah. Če vas opozarja, da je nekaj narobe, opozorilo vsekakor upoštevajte.

Ne vozite s poškodovanimi gumami. Če je v utoru tekalne površine kamen, ali pa v gumi tiči žebelj, se ta lahko predre ali pretrga. Gumo morate zamenjati takoj, ko opazite poškodbo, saj se v nasprotnem primeru lahko še bolj poškoduje. Redno preverjajte tudi stanje nadomestne gume: zračni tlak, mogoče poškodbe, globino preostalih utorov. Ne pozabite preveriti, ali so vijaki na kolesih zategnjeni.

Gum na svojem avtomobilu nikoli ne preobremenite. Največja obremenitev in tlak sta označena na bočnih površinah gum. Pozor! Guma lahko prenese največjo dovoljeno obremenitev le ob največjem tlaku polnitve. Izogibajte se tudi dolgotrajni uporabi gum na slabih površinah, če pa to počnete, se prej odločite za zamenjavo.

Ne kupujte rabljenih gum. Gume se starajo tudi, če jih uporabljate le občasno ali nikoli. Razpoke na tekalni površini ali na bočnih površinah, ki jih včasih spremljajo deformacije nosilne mreže, so zanesljivo znamenje, da so se gume postarale. Vsa popravila gum zaupajte strokovnjakom.