Karoserija, t. i. pleh, je bila v zimskih mesecih, seveda tudi še v pomladanskem delu na udaru peska v kombinaciji s soljo na naših cestah. Sol zelo kvarno vpliva na vozilo predvsem pri temperaturah nad -5 stopinjami Celzija. Pospešuje oksidacijo karoserije, delov podvozja, obes koles in zavor. Prav tako pa pospešuje oksidacijo sestavnih delov vozil iz lahkih kovin, kot so razni hladilniki in ohišja.

Vprašanje, ki bi si ga moral po koncu zime postavi vsak voznik, je, kakšne posledice so mraz, led in sneg pustili na laku avtomobila, ki ga poškoduje tudi močan posip soli na cestah s primesmi peska. Darsovi delavci so v zadnji zimi porabili rekordne količine soli za posipanje cest.

Za prvo pomoč lahko poskrbite sami
David Urankar, voditelj Avtomobilnosti, se je spraševal, kdaj so poškodbe tako velike, da jih je mogoče popraviti takoj, in ali lahko s popravilom počakamo še eno zimsko sezono? Prav tako je na mestu vprašanje, ali lahko manjše poškodbe popravimo kar sami. Reklam, ki ponujajo hitro, učinkovito in poceni rešitev, za popravilo je zelo veliko. Pa res učinkujejo?

To smo vprašali Dušana Papeža iz Avtoličarstva in avtokleparstva Papež, ki so ga po koncu zime obiskali kar v njegovi delavnici.

"Če bi tak izdelek obstajal, bi ga z veseljem uporabljali, avtomobil pa bi popraviti prej, pa tudi veliko ceneje bi bilo za lastnika poškodovanega avtomobila. Žal pa tega ni mogoče narediti," pravi strokovnjak za karoserijska popravila.

Danes avtomobili ne rjavijo tako kot v preteklosti, zato pa strokovnjaki na karoseriji opažajo, da se zaradi vedno večje uporabe aluminija ta oksidira.

Strankam, ki v delavnico pridejo z majhnimi, lepotnimi pikicami na karoseriji, svetuje, da poškodbe odpravijo takoj. "Če čakamo še eno sezono, je strošek veliko večji,“ pravi in doda, da avtoličarji z znanjem in ustrezno opremo poškodbo popravijo učinkovito, brez sledu.

Lastnik avtomobila lahko sam najpogosteje zaščiti mesto poškodbe, kar je dovolj, da se poškodba na laku ne bo širila. Je pa popravilo vedno težje, saj avtomobilske barve postajajo zelo kompleksne, zato je tudi domače popravilo estetsko slabše in manj učinkovito.

Na udaru tudi platišča
Papež opaža, da je krajinsko raznolikost pri nas čutiti tudi v servisnih delavnicah: "Na Primorskem ni toliko soljenja, ni toliko peska kot pa na Gorenjskem ali v osrednji Sloveniji. Točno se vidi, od kod prihaja avto.“

Predvsem vulkanizerji imajo spomladi tudi veliko dela s popravilom aluminijastih platišč, ki so že v večjem delu zamenjala jeklena platišča. Med vzroki za vse več poškodb so tudi številne udarne jame na slovenskih cestah in nepravilen način parkiranja.

Platišča je mogoče lepotno popraviti s struženjem popraskanih robov platišča, če je platišče poškodovano na sredini, pa je treba s platišča odstraniti barvo, ga popeskati in na novo pobarvati.

Tovrstne poškodbe velikokrat nastanejo v zimskem času, ko tujek poškoduje platišče, v poškodbo se zažre sol, kar povzroči oksidacijo platišča. Nekaterih poškodb pa zaradi velikosti udrtine ali ekonomske neupravičenosti ne popravljajo. Proizvajalci platišč so sicer našli tržno nišo v lahkih platiščih za zimsko uporabo, ki so praviloma klasičnih oblik, nimajo pa drobnih krakov, zato so priročna za čiščenje in imajo izjemno obstojno barvo. Dodajo jim več slojev barve, zaradi česar težje oksidirajo in se ne luščijo.

V Avtomobilnosti smo preverili, kako je s popravili zimskih poškodb laka na karoseriji.