Vprašanje, kdaj in s čim je bil kdo v podjetju seznanjen, bo ključnega pomena za izid sodnega procesa, v katerem vlagatelji od Volkswagna zahtevajo 9,2 milijarde evrov kot odškodnino za izgube po padcu vrednosti delnic po objavi škandala. Tožniki zatrjujejo, da Volkswagen ni opravil svoje dolžnosti, da bi jih obvestil o finančnih posledicah škandala, ki je izbruhnil, ko je ameriška agencija za okolje 18. septembra 2015 objavila t. i. obvestilo o prekršku.

Sodnik Christian Jaede je povedal, da je Martin Winterkorn zavlačeval z obvestilom, potem ko so na sestanku Volkswagnovega vodstva dva meseca predtem razpravljali, kako se odzvati na grožnje ameriških regulatorjev, da bodo Volkswagnu prepovedali prodajo zaradi previsokih ravni škodljivih snovi v izpušnih plinih. Tožniki pravijo, da je Winterkorn od tistega trenutka naprej vedel za goljufijo, poroča portal Automotive News Europe.

"Vsakdo, ki bi deloval v dobri veri, bi se odzval na takšne informacije," je Jaede povedal drugi dan sodne razprave na višjem okrožnem sodišču v Braunschweigu, ki je v Nemčiji pristojno za sodne zadeve dežele Spodnje Saške, v kateri je tudi sedež Volkswagna v Wolfsburgu. "A to se očitno ni zgodilo." Sodnik je dodal, da mu ni jasno, zakaj podjetje ni podalo izjave, potem ko so ugotovili, da so manipulirali s programsko opremo motorjev.
Volkswagnov odvetnik Thomas Liebscher je po drugi strani povedal, da ne bi bilo pošteno, če bi sklepali, da je Winterkorn vedel, kako je delovala programska oprema Volkswagnovih motorjev. Winterkorn je sicer odstopil že nekaj dni po izbruhu škandala, v začetku leta 2017 pa je nemškim preiskovalcem povedal, da za goljufijo ni izvedel nič prej, kot jo je Volkswagen tudi uradno priznal. 71-letni nekdanji direktor bo sicer moral stopiti pred sodišče v zvezi z obtožbami, da je bil vpleten v zaroto prikrivanja dizelskega škandala. Tudi Volkswagen je objavil, da bi lahko od njega zahteval odškodnino.

Vzorčne kazni
Tožniki zatrjujejo, da Volkswagen ni opravil svoje dolžnosti, da vlagatelje obvesti o potencialnih finančnih posledicah goljufij na testih izpušnih plinov, ki so podjetje v obliki kazni in odškodnin doslej stale 27,4 milijarde evrov. Če bi vlagatelji vedeli za Volkswagnove goljufije, bi se morda prej odločili za prodajo delnic ali pa jih sploh ne bi kupili ter se tako izognili izgubam. Vrednost Volkswagnovih delnic je namreč v dnevih po izbruhu škandala padla za 37 odstotkov.

Volkswagen po drugi strani trdi, da vlagateljev ni obvestil, ker ni hotel ogroziti možnosti za poravnavo z ameriškimi oblastmi. Jaede je povedal, da bi bilo to legitimno, le če bi do poravnave lahko prišlo hitro, Volkswagen pa bi po najboljših močeh sodeloval z ameriškimi oblastmi. Sodnik je prvi dan sodne razprave povedal tudi, da je bila Volkswagnova odločitev, da v letih 2005 do 2007 na dizelske motorje vgradi goljufivo programsko opremo, nezakonita, ni pa jasno, ali so hoteli zavajati tudi vlagatelje.

Tožbo proti Volkswagnu je sicer vložil le upravljavec skladov Deka Investment, a ker gre za "referenčno sodbo", bi njen izid kot lahko obveljal tudi za sodbe Volkswagnovih preostalih 1.670 delničarjev. Mogoče je tudi, da bodo zahteve v zvezi z incidentom pred letom 2012 neveljavne zaradi zastaranja, vsekakor pa lahko pričakujemo, da se bo primer nadaljeval tudi naslednje leto in morda na koncu končal celo na višjem sodišču.