Opel je imel v preteklosti zelo močan ameriški vpliv. Zdaj, ko je prišel pod Francoze, pa je začel iskati novo identiteto. Šefi so se vprašali, kaj je pri Oplu res nemškega, glede na to, da gre tudi v osnovi za nemško znamko. In to so tudi vgradili v novo corso. Potem pa vse skupaj začinili še s francoskimi elementi.

Ni provokacija
Prejšnja, torej peta generacija corse, corsa E je bila enoprostorec. Ne, nismo si mi izmislili te provokacije. Gre za izjavo iz tiskovne konference svetovne premiere šeste generacije corse, ki smo se je udeležili v Avtomobilnosti. "To informacijo smo si zapisali v zapiske, ker se nam je zdela tako zelo posebna, tako zelo nenavadna. Ampak ozadje je zelo tehtno," pravi urednik Avtomobilnosti Miha Merljak, ki je tudi raziskal podano informacijo.

37 let zgodovine
Corsina zgodba se je začela leta 1982. S corso z oznako A. To so bili popolnoma drugačni časi, časi radijskih kasetofonov, časi, ko so avtomobilski trgovci delili kataloge s podatki o avtomobilih, ki so jih mnogi ljubitelji avtomobilov zbirali in jih znali praktično na pamet. Od takrat se je marsikaj spremenilo, splet nas je razvadil, tiskani katalogi danes praktično nimajo nobene veljave več.

Predvsem pa so nas razvadili avtomobilski inženirji. Namreč, avtomobili so izredno napredovali. Naj podamo klasičen primer, kaj se je v tem času spremenilo. To so žarometi. Corsa v razred B kompaktnih vozil uvaja matrične LED-žaromete.

Matrični LED-žarometi
Corsa iz leta 1982 je ponoči svetila z 72-vatno halogensko žarnico H4, nova corsa pa sveti s 17 vatnim LED-reflektorjem, s katerim je nova corsa od tiste, ki jo zamenjuje na cesti, čistejša za gram ogljikovega dioksida na kilometer. Samo na račun luči. Toda okoljska primernost je pri vsem tem še najmanj primerna. Bistveno je, da ves čas sveti z največjo močjo, kot jo dani položaj dopušča. Corsin štirislojni matrični žaromet namreč ves čas sveti z vsemi diodami, razen s tistimi, ki bi lahko zaslepile nasproti vozeče avtomobile, in s tem ima ta hip corsa najbolj napredne žaromete v svojem razredu.

Philipp Röckl, vodja razvoja žarometov pri Oplu, pravi: "Modul združuje zasenčeni in dolgi žaromet. Zgoraj so LED-sijalke za kratke žaromete, ki svetijo tik pred vozilom do ločnice. Na drugi strani so dolge luči, ki osvetljujejo odsek nad ločnico, ne pa tudi nasproti vozečih vozil. Kadar ni nasprotnega prometa, osvetljujejo ves prostor."

Tehta manj kot eno tono
Druga bistvena izboljšava corse je nizka masa in odlična aerodinamika. Količnik zračnega upora je 0,29, glede mase pa govorimo o olajšanju za več kot 100 kilogramov, kar pomeni, da najlažja različica tehta manj kot eno tono, in sicer 980 kilogramov.

Tudi motorji so lažji, na voljo je tudi dizel, a ključnega pomena sta dva bencinska turbo trivaljnika. 1,2-litrski s 55 kilovati ter GSi s 100 kilovati moči in kar osemstopenjskim samodejnim menjalnikom.

Nižja masa je neposredno povezana z značilnostmi, ki izhajajo iz Oplovega porekla. "Opel je vedno bil nemški, seveda tudi ameriški, danes je francoski, pa pravkar je postal tudi italijanski zaradi družitve PSA in Fiat Cheyslerja in s tem spet malo tudi ameriški in skozi razburkane vode današnjega avtomobilskega posla to pisano druščino vodi Portugalec," pravi Merljak. Kako Opel danes ohranja svojo nemškost? Z volanom! Pa seveda tukaj ne govorimo o obliki tiste krožnice, ki jo vozniki med vožnjo držimo v rokah.

Poudarek na dinamični vožnji
Thomas Wanke, vodja razvoja pri Oplu, nam je povedal: "Posvetili smo se varni vožnji po avtocesti, da se avtomobil vselej odziva varno in stabilno, tudi kadar hitro zamenjate vozni pas ali zavrete. Prejšnji model je bil na avtocesti precej sunkovit. Avtomobil se je zelo hitro odzival na sukanje volana. Zdaj morate volan za enak odziv nekoliko bolj obrniti. Toda vožnja po avtocesti je zanesljivejša in lažja."

Novo corso smo preizkusili po jadranski magistrali in po ovinkasti hriboviti poti nad Šibenikom. Prav ovinkom je Thomas Wanke s svojo ekipo inženirjev namenil še posebej veliko raziskovalnih ur: "Prejšnji model je imel servomotor ob gredi. Bil je precej visoko. Zato smo ga premaknili na letev. To ima več prednosti. Zmanjšali smo maso vmesne ojnice med gredjo in letvijo, a tudi maso prečne osi, na katero je gred pritrjena. S tem smo zmanjšali skupno maso krmilnega sistema. To je dobro za dinamiko vožnje."

Skrajšali so previse
In zdaj seveda o obljubljeni enoprostorski corsi. Corsi E. Kaj so s to enoprostorsko obliko mislili? Predvsem to, da je vetrobransko steklo potegnjeno precej daleč naprej v nos vozila. Tako naprej, da se celo poravna s kolesi. Predvsem pa je za ople iz teh časov značilno, da imajo izredno dolge previse. Zakaj?

"Ko se znajdete pred novo zahtevo, še nimate izkušenj, zato so potrebni raziskave in razvoj. O izsledkih ne morete biti popolnoma prepričani. Spodnji del odbijača je na primer mehak. Zato je sprednji previs pri starem modelu daljši. To so oblikovalci popravili s premikom stebrička A naprej. Danes vemo več. Spet lahko skrajšamo sprednji previs. Ta je zdaj krajši kar za 50 milimetrov," razloži Wanke.

Pri Oplu torej pravijo, da nova corsa ni več enoprostorec, ampak dvoprostorec. Sestavljena je iz motornega dela in kabine.

Tudi na elektriko
Marca prihodnje leto prihaja še popolnoma električna corsa-e, ki je opremljena z elektromotorjem, ki z močjo 100 kilovatov in takojšnjim navorom 260 njutonmetrov 50 kilometrov na uro doseže v 2,8 sekunde, do 100 kilometrov na uro pa pospeši v 8,1 sekunde. Elektrika v bateriji s kapaciteto 50 kilovatnih ur zadostuje za 330 kilometrov vožnje, merjeno v skladu s ciklusom WLTP. Na hitri polnilni postaji je mogoče baterijo v pol ure napolniti do 80-odstotne kapacitete, polni se lahko na več načinov, polnjenje pa lahko voznik nadzoruje tudi prek telefonske aplikacije myOpel. Voznik lahko želeni slog vožnje izbere tudi v okviru programov normal, eco in sport.