Od uvedbe vinjetnega sistema cestninjenja naprej se skoraj ob vsakem novem odseku, ki ga za uporabnike odpre DARS, pojavi vprašanje ali je za ta odsek (tudi) treba imeti vinjeto. Zakaj se zdi, da je vprašanje, kje je treba imeti vinjeto in kje ne, še po toliko letih uganka?

Vprašanje je na mestu predvsem zato, ker dobi človek ob spremljanju debate o tem, kje je treba imeti vinjeto in kje ne, hitro občutek, da se to odloča sproti in na podlagi številnih bolj ali manj relativnih meril. V preteklih dneh smo tako lahko celo s poslanskih klopi Državnega zbora slišali vprašanja, ki nas popolnoma zmedejo.

Eno se je na primer glasilo takole: “Ali nameravate pokazati dovolj volje za razrešitev te zapletene situacije, ki otežuje nemoten potek življenja prebivalcev obalnih mest, na tak način, da bi iz cestninskega sistema izvzeli celotni obalni del cest od Škofij do Belvederja?”

Tokrat je na tapeti predor skozi Markovec, pred tem pa so bili pač drugi odseki, a zanimivo je, da se o "dobri volji" sprašujejo poslanci, katerim bi moralo biti najbolj jasno, zakaj, kdaj in za katere ceste so njihovi kolegi leta 2008 sprejeli Zakon o javnih cestah, v katerem je povem jasno zapisano, na katerih cestah je treba imeti vinjeto.

Borba za Slovensko vinjeto v EU-ju
O tem, da gre pri vinjetah za nepravičen način plačevanja cestnine, verjetno nima smisla zgubljati časa, saj se je o tem vse in še več povedalo že ob njenem sprejetju.

Kmalu po tem, ko so poslanci sprejeli omenjeni zakon in smo dobili vinjete, se je na to temo razburil takratni Evropski komisar za promet Antonio Tajani, ki je ob koncu leta 2009 javnost še vedno prepričeval, da bosta EU in Slovenija zagotovo našla rešitev za problem vinjet.

In sta ga. Evropska komisija je zaradi uvedbe vinjet uvedla celo postopek proti Sloveniji. Pri nas se je takrat tresla gora, nekateri so bili prepričan, da bomo davkoplačevalci zaradi astronomskih glob ob silne milijone, a se ni zgodilo prav nič.

Na to izkušnjo bi se veljalo večkrat spomniti, saj kaže na to, da znamo tudi mi Evropske smernice razumeti, tako kot nam ustreza, in da je, na drugi strani, Evropska komisija v nekaterih stvareh bolj prožna, kot se nam praviloma zdi.

Pravična ali ne, za krizo več kot prava
Če se danes spomnimo na leta, ko smo se ustavljali na cestninskih postajah in plačevali cestnino ali polnili ABC-tablice, nas mora zmraziti. Pomislimo samo na odstotek podražitev, ki so se v vmesnih letih zgodile in bi nedvomno podražile tudi vožnjo po avtocesti, pomislimo na neenakomerno rast plač v primerjavi z rastjo življenjskih stroškov in dodajmo še bistveno povečano dnevno migracijo, ki jo v največjem delu omogoča prav avtocestni križ.

Popolnoma jasno je, da je vinjeta, krivična ali ne, v času recesije prišla prav vsem, ki avtocesto uporabljajo vsaj kolikor toliko redno. Ne nazadnje pa nas na to lahko spomnijo tudi izračuni cestnin v sosednji Hrvaški in Italiji. Ne spreglejmo niti tega, da smo se uporabniki prav za to, ker je bila cestnina za avtocesto že takrat tako visoka, še pred krizo v velikem številu izogibali avtocestnim postajam tako, da smo pred njimi zapeljali z avtocest, ko je bila cestnina za nami, pa smo se vrnili na avtocesto.

Si predstavljate, da bi bilo tako tudi danes, ko so lokalne ceste v hudo slabem stanju? Kakšna bi bila danes izguba časa na poti v službo in nazaj ter za koliko bi se povečala raven nevarnosti na poti, pa lahko samo ugibamo, a vsekakor bi bilo stanje veliko slabše, kot je. Ne spreglejmo tudi tega, da so na podlagi omenjene zakonske določbe vinjete postale obvezne na kar nekaj cestnih odsekih, na katerih osebna vozila pred njihovo uvedbo niso plačevala cestnine. Med take sodijo na primer celotna ljubljanska in mariborska obvoznica, cestni odseki med posameznimi čelnimi cestninskimi postajami v odprtem sistemu cestninjenja, cestni odsek med Škofijami in Koprom.

Zaplet z Markovcem, ki to v resnici ni
Vse našteto lepo pojasni, na kakšnih cestah in zakaj je treba imeti na vseh cestah v upravljanju DARS-a vinjeto. Po enakem ključu kot prej omenjene obvoznice je že od leta 2008 obvezna uporaba vinjete tudi na odseku hitre ceste mimo mesta Koper, na katero se zdaj navezuje novozgrajeni cestni odsek hitre ceste skozi predor Markovec.

Glede na podobne izkušnje iz preteklih primerov lahko z veliko verjetnostjo napovemo, da se bo tudi na Obali z odprtjem novega avtocestnega odseka vožnja na tem delu države izboljšala. Podatka, koliko vinjet imajo vozniki na Obali, nam sicer ni uspelo pridobiti, a je jasno, da se bodo vsi tisti, ki jo imajo in se že zdaj na primer vozijo tudi po koprski obvoznici, lahko zdaj peljali tudi skozi predor.

Tako, kot se bomo tudi vsi drugi, ki se po avtocesti na Obalo pripeljemo iz notranjosti. Tisti, ki vinjete nimajo, pa se bodo prav zato lahko veliko udobneje in hitreje peljali po vzporedni(h) cestah, saj tam gneče ne bodo delali vsi tisti z vinjetami na steklih. Teh pa nikakor ne more biti malo niti na Obali, če je DARS lani prodal kar skupno 690.890 letnih vinjet za osebna vozila.

Vrtanje predora skozi obalni hrib je trajal dovolj dolgo, da ga je lahko od bolj ali manj blizu spremljala celotna Slovenija, ker pa so gradnjo hkrati spremljale še različne dodatne težave, pa je jasno, da se je sem in tja o tem projektu dvigal tudi medijski, in ne samo gradbeni prah.

Lokalne skupnosti in civilna iniciativa so DARS vseskozi opozarjale na hrup in zastoje, DARS pa je, kot smo lahko videli, izvajalcu zagotovil sredstva, s katerimi je najel in pripeljal celo poseben stroj iz Avstralije (!), s katerim so lahko delo tehnološko tako prilagodili, da je povzročalo manj hrupa in vibracij.

Stroj je taka tehnična redkost, da ga je v luknjo pod Markovcem menda prišel posnet celo Discovery Channel in prav zanimivo bi bilo videti, koliko je ta najem stal DARS.

Kakor koli že, skozi predor Markovec se bomo vozili samo z vinjeto, vse drugo bo veliko presenečenje. Pa ne samo presenečenje, tudi kršitev trenutno veljavne zakonodaje. Pa še namig za poslance, pa ne samo za tiste, ki pozivajo k "dobri volji", kar v prevodu pomeni poziv h kršenju veljavne zakonodaje, ampak za vse skupaj. Odlično bi bilo, če bi kar se da hitro uredili trenutno slabo delujoč sistem plačevanja cestnin za tovornjake, ki se danes na več odsekih avtocestnega križa uspešno izognejo plačilu cestnine, kar je glede na njihovo obremenitev ceste popolnoma nesprejemljivo. To velja tudi na priobalnem območju, kot opozarja tudi lokalna skupnost, saj tovorni promet močno obremenjuje prometnico med Kozino in Koprom ter Trstom in hrvaško Istro.