Vsaj polovica denarja, ki gre v oglaševanje, je preveč. Nihče ne ve, katera polovica vloženega denarja v oglaševalsko kampanjo je tista, ki bo prepričala potrošnika o nakupu avtomobila. To je pravzaprav že star pregovor, ki danes velja še bolj kot nekoč, saj je oglaševanj več na vseh področjih.

"Tudi zato pri šolanju prodajalcev avtomobilov pogosto uporabljajo naslednji primer. Rečejo, da vsakokrat, ko stopimo v salon, morajo namesto nas videti bankovec za 100, 200 ali 500 evrov. Toliko so namreč porabili denarja, da smo vstopili v njihov salon, in ne salon tekmecev," vložek v oglaševanje avtomobilov pojasni avtomobilski strokovnjak Andrej Brglez, avtor televizijske oddaje Avtomobilnosti, v kateri so se poglobili v digitalni marketing in ugotovili, da ljudje ne berejo več, berejo samo še tvite.

Reklame snemajo v Sloveniji
V Avtomobilnosti so za pojasnila prosili Tino Mueller, vodjo Oplovega marketinga, ki je kar nekaj televizijskih reklam za svoje storitve (Onstar) in avtomobile (zadnja generacija astre) posnel v Sloveniji. "V Sloveniji je prijetnejše podnebje kot v Nemčiji, snemamo lahko skoraj vse leto. Narava je lepa, tudi kultura je zelo podobna nemški. Pa še produkcija je cenejša pri vas.“

Muellerjeva pravi, da so digitalizacija, splet in socialni mediji povsem spremenili način oglaševanja. "Z digitalnim marketingom lahko dosežemo specifične skupine potrošnikov, na primer poslovne ženske, moške, bogate. To je orodje, da je naše tržništvo veliko bolj natančen in usmerjen.“

Lažje do mlajših
Tako kot vsi avtomobilisti želijo tudi pri Oplu z vložki v družbena omrežja nagovarjati mlade, ki jih avtomobili ne zanimajo več tako, kot je to veljalo v preteklosti: "Digitalni mediji so obvezni, ne le to, vsi imamo danes pametne telefone, tablice, vsi jih znamo uporabljati. Ko se želiš povezati s potrošniki, se moraš digitalizirati.“ Muellerjeva pravi, da si včasih v povprečju šel od šest do osemkrat v avtomobilski salon k prodajalcu, razmišljal in kupil avtomobil. Danes kupci pridejo v salon dobro pripravljeni, saj imajo prav vse informacije na spletu, torej jih lahko dodobra proučijo v domači dnevni sobi in ne zapravljajo časa z vožnjo od prodajalca do prodajalca. K prodajalcu se zato odpravimo enkrat ali največ dvakrat. Vse to potovanje kupca se zgodi na spletu.

Ola Källenius, članica uprave Daimlerja, pa pravi: "Digitalno trženje nezadržno raste. V socialne medije smo vložili veliko denarja, tudi v druge digitalne formate. Vsi, še posebej pa mlada generacija potrošnikov, se z določeno znamko po navadi povežejo prek neke digitalne medijske platforme.“

Stik s potrošniki
Zaradi družbenih omrežij imajo potrošniki neposreden stik z ljudmi, ki stojijo za znamko. Sogovornica iz Opla pojasni: "Z njimi smo v neprestanem stiku. Bolj si povezan s strankami, bolje je. Sama imam račun na Twitterju in se pogovarjam, odgovarjam na vprašanja, objavljam videe. Tako spreminjamo spletne konfiguratorje za sestavo vozila po meri kupca. Učimo se od Amazona. Tako točno vemo, kaj si nekdo želi, kakšno storitev želi."

Avtomobilska industrija je torej na spletu in družbenih omrežjih odkrila najboljši vir za reklamiranje svojih vozil. Povprečni uporabnik Instagrama tako kar 17-krat na dan klikne na vsebine, povezane z avtomobili. Ena izmed aplikacij, ki je pomembna za avtomobilsko industrijo, je Instagram Stories, ki uporabnikom omogoča, da delijo fotografije in videoposnetke ter tako vsem sporočajo svoja dnevna doživetja. Podobno je s Snapchatom in Facebookom.

Avtomobilisti imajo na novih platformah na milijone sledilcev. Danes je na družbenih omrežjih zelo popularno pripovedovanje osebnih zgodb (storytelling). Za nameček pa je ta pristop prek medijev brezplačen, posamezne znamke vozil tako s svojimi uporabniki krepijo pripadnost do svoje znamke.

V Avtomobilnosti so se posvetili digitalnemu trženju.