Boj za tržne deleže se je v zadnjih mesecih leta dodobra razplamtel, nekateri uvozniki menda že prav pretiravajo pri tako imenovanih enodnevnih registracijah. Statistika jih beleži kot prodajo, čeprav gredo avtomobili že naslednji dan na tuje trge, je za TV Slovenija poročal Marko Štor.

"Če eden od uvoznikov s tem začne, je videti, kot da je močno povečal svoj tržni delež, kar opazijo tudi pri njegovem principalu v tujini. Tam seveda opazijo tudi navidezni padec pri drugih uvoznikih, zato so tudi oni prisiljeni v to. In ko se enkrat ta krog, ki se je v Sloveniji sprožil že pred leti, začne dogajati, je tudi zelo težko izstopiti iz njega, " pojasnjuje odgovorni urednik revije Avto magazin Dušan Lukič.

"Po drugi strani je pa seveda ta problem, da če bo prodaja izpadla predobra, potem bo avtomobilska industrija pri nas težko dosegla kaj pri državi, saj bo videti, da jim gre zelo dobro," opozarja.

Večina nakupov se danes začne na spletu
Pri kupcih pa uvozniki predvsem opažajo, da se veliko bolj premišljeno odločajo kot pred leti. "Večina nakupov se danes začne na spletu. Ljudje prve informacije zberejo na spletnih straneh in pridejo v prodajne salone bistveno bolje pripravljeni, v neki meri lahko rečemo, da so celo že odločeni, kaj bodo kupili," pravi Borut Gazvoda iz Opel Slovenija.

"Slovenci smo še vedno precej znani po tem, da kupujemo popuste, ne pa avtomobilov. Tudi zato so nekatere znamke znane po tem, da kadar nimajo res kakšne akcije z - vsaj navidezno - ugodnimi cenami, praktično ne prodajo nič, ko pa je akcija, prodajo ogromno. Je pa tudi res, da smo začeli kupovati nekoliko manjše avtomobile, rekel bi, da se je povprečje skoraj za en razred spustilo," dodaja Lukič.

Vozni park se stara
Čeprav ima Slovenija eno višjih gospodarskih rasti v Evropi, pa ljudje nakup trajnih dobrin, kamor seveda sodijo tudi avtomobili, še vedno prestavljajo na boljše čase.
"Vozni park se stara, s tem pa se zmanjšuje njegova kvaliteta, kar postaja tako varnostni kot ekološki problem in mislim, da si vsi skupaj želimo, da bi bilo na cestah več varnih in okolju prijaznih vozil," še meni Gazvoda.

Gledano globalno ostajajo v vrhu modeli tistih avtomobilskih proizvajalcev, ki se znajo prilagoditi vsakemu trgu posebej. Če Evropa zahteva udobje, se Kitajci zadovoljijo z manj razkošja, slabšimi materiali in nižjimi cenami, medtem ko Japonska avtomobil postavlja v središče družinskega življenja.

Jelena Aščič je v Poročilih gostila Miho Pečolerja iz Slovenske avtomobilistične agencije. Pogovor si lahko preberete spodaj.

Kot smo slišali v prispevku, so enodnevne registracije avtomobilov precejšen problem. Se tega res ne da nekako urediti?
Dalo bi se ustaviti, a to je neke vrste tržna anomalija, ki pa ni toliko pomembna za sam trg. Kupci se - ne glede na tržne deleže in podobno - vseeno odločajo glede na lastne želje in potrebe.

Zakaj potem uvozniki to počnejo, kaj zanje pomeni to prvo mesto?
En del tega je, da imajo matične znamke določena pričakovanja glede tržnih deležev in prodajnih številk. Gre seveda tudi za prestiž in pa cene - te se pri posameznih znamkah namreč oblikujejo glede na pretekle rezultate.

A kot ste prej povedali, se kupci ne odločamo na podlagi tržnih deležev, ampak na podlagi drugih dejavnikov. Kateri so ti?
Najpogostejši dejavnik pri kupcih je vsekakor to, ali avtomobil potrebujejo. Nadaljnji dejavnik je cena in pa zmožnost financiranja tega vozila.

Kaj pa trg rabljenih avtomobilov, kateri avtomobili in koliko stari se najbolje prodajajo?
Pri rabljenih avtomobilih je bilo v preteklosti pomembno, ali ima vozilo klimatsko napravo ali ne - ta je zdaj postala že nekako stalnica. Kot rečeno, pa je najbolj pomembna cena, imamo tri mejnike - do tisočaka, od štiri do pet tisočakov in pa do 10.000 evrov. Pri vsakem od teh potem prodaja nekako pada.

Že nekaj let pogosto slišimo, da imamo Slovenci zelo dobre avtomobile in da je naš vozni park med najboljšimi v Evropi. Je to res, ali gre le za mit?
V preteklosti smo Slovenci veljali - deloma še zdaj - za zelo impulzivne kupce, kupovali smo zelo nova vozila, tudi nad našimi zmožnostmi. Ta trend se umirja, je pa še malček prisoten.

Ampak niti blizu nismo skandinavskim deželam, kjer ni nič nenavadnega voziti star avtomobil.
Tako je, vedno bolj ko gremo proti severu, se ta trend obrača. Pri njih je bolj v ospredju tista nuja, potreba, pri nas pa še malček impulzivnosti in seveda prestiž.