Slovenska strokovna javnost je pri razvoju električnih vozil in akumulatorjev v svetovnem merilu cenjena, zato smo za dodatno mnenje in razlago povprašali dr. Roberta Dominka, raziskovalca na Kemijskem inštitutu v Ljubljani.

Pojasnil je, da objava v prestižni reviji Science kaže na visoko kakovost opravljenih raziskav. Objavljeni članek združuje spoznanja na področju grafena, delovanja akumulatorjev z zračno polarizacijo in na področju uporabe redoks aktivnih spojin v elektrolitu. A dodaja, da so mediji zanemarili ključno dejstvo. V študiji je bila uporabljena presežna količina elektrolita. V praksi zaradi prostorskih omejitev potrebujemo akumulator z nekajdesetkrat manjšo količino elektrolita, kar lahko vodi do popolnoma drugačnega kemizma in posledično tudi delovanja akumulatorja.

V predstavljenem zračnem akumulatorju je reduciran grafen-oksid tisti, ki nastajajočemu litijevemu hidroksidu zagotavlja prazen prostor. Pomnimo, ta nastaja med porabljanjem energije v akumulatorju, med polnjenjem akumulatorja pa se porablja. To reverzibilnost in visoko energetsko učinkovitost zagotavlja redoks aktivna komponenta v obliki jodida/trijodida. Tovrsten princip zagotavljanja visoke energetske učinkovitosti je znan tudi iz raziskav na področju solarnih celic.

S pravilno izbiro materialov je bil omogočen preboj, ki je teoretično energijsko gostoto litij-kisikovega akumulatorja močno približal energijski gostoti bencina. Strinja se, da ostaja še veliko dela, saj je rezultat pridobljen pri zelo nizki gostoti toka in, kot omenjeno, presežni količini elektrolita. Dodatno omejitev predstavlja tudi ogljikov dioksid, ki lahko reagira z drugimi komponentami v akumulatorju. V praksi to pomeni, da je potreben rezervoar s čistim kisikom.

Delo inštituta na področju akumulatorjev
Dr. Robert Dominko, raziskovalec na Kemijskem inštitutu Ljubljana, kjer razvijajo dva tipa akumulatorjev, je na vprašanje o lastnih raziskavah odgovarjal precej skromno. Pojasnil je, da se ukvarjajo z raziskavami litij žveplovih akumulatorjev, ki jih financira Evropska komisija. Drugi steber raziskav so magnezijevi akumulatorji. Poteka tudi razvoj novih materialov za litij-ionske akumulatorje. Nekaj aktivnosti je tudi pri akumulatorjih z zračno depolarizacijo, in sicer delajo na področju cink-zračnih akumulatorjev. Z raziskovanjem baterij se ukvarja približno petnajst raziskovalcev, ki se financirajo pretežno s sredstvi, pridobljenimi v tujini.