Poleg vožnje pod vplivom alkohola ali prepovedanih substanc, uporabe prenosnih telefonov ipd., ki jim posvečamo največ pozornosti, med glavne dejavnike tveganja za nastanek prometne nesreče spada tudi zaspanost za volanom. Rezultati raziskave AMZS-ja so pokazali, da je ta med slovenskimi vozniki vozniki zelo razširjena, zato jo bodo v prihodnje mnogo bolj vključevali v preventivne dejavnosti in v vsebine programov varne vožnje, ki jih izvajajo v AMZS-jevem Centru varne vožnje na Vranskem.

Zelo skrb vzbujajoče je, da vozniki kljub zaspanosti praviloma nadaljujejo vožnjo, zato da bi ostali budni, pa se pogovarjajo s sopotnikom, odpirajo okna ali povečujejo glasnost radia, pri čemer stroka izpostavlja, da imajo takšni ukrepi le kratkotrajen učinek, edini učinkovit ukrep pa je spanje.

Ob tem mag. Jure Kostanjšek, vodja področja varne mobilnosti pri Avto-moto zvezi Slovenije poudarja, da nočna vožnja sama po sebi za od petkrat do šestkrat povečuje tveganje za prometno nesrečo, zato v Centru varne vožnje na Vranskem uvajajo povsem nov program – vožnja ponoči, s katerim želijo voznikom pomagati, da spoznajo pasti in nevarnosti nočne vožnje ter se naučijo nanje pravilno odzivati.

Vesna Pekarović Džakulin, dr. med., specialistka družinske medicine in medicine dela prometa in športa, poudarja, da je vožnja posebno tvegana, če:

• smo utrujeni in smo prejšnjo noč spali manj kot šest ur;
• imamo slabo kakovost spanja in se že dolgo nismo dobro naspali;
• vozimo že dalj časa brez krajšega počitka;
• vozimo ponoči ali popoldne, ko običajno spimo ali počivamo;
• jemljemo zdravila, ki imajo stranski učinek zaspanosti;
• delamo več kot 60 ur tedensko, izmensko ali več služb hkrati;
• smo popili tudi manjše količine alkohola oziroma zaužili prepovedane psihoaktivne snovi;
• vozimo po monotonih, ravnih in dolgočasnih cestah.

»Če med vožnjo prepoznate zaspanost, se ji ne poskušajte upirati, saj vas lahko spanec v hipu premaga. Čim prej ustavite vozilo na varnem mestu, spijte eno ali dve kavi (kofein začne delovati čez približno 30 minut), spite od 15 do 20 minut in nato nadaljujte vožnjo,« svetuje Vesna Pekarović Džakulin, dr. med., pri čemer opozarja, da imajo odpiranje oken, zniževanje temperature v vozilu, poslušanje radia ali glasbe, petje, kričanje, pretegovanje, ustavljanje, telovadba in sprehajanje ob vozilu le kratkotrajen učinek (zmanjšajo zaspanost samo za nekaj minut) in zato niso učinkoviti ukrepi za zmanjševanje zaspanosti za volanom. »Edini učinkovit ukrep je spanje!«

Kot glavne vzroke za zaspanost za volanom Vesna Pekarović Džakulin, dr. med., navaja:

1. Pomanjkanje spanja – nezadostno število ur spanja ponoči je glavni vzrok za zaspanost za volanom. V primerjavi z osebo, ki spi osem ur na noč, spanje od šest do sedem ur na noč poveča tveganje za prometno nezgodo zaradi zaspanosti za volanom za 1,8-krat. Spanje manj kot pet ur na noč poveča to tveganje za 4,5-krat (2). Neprekinjeno budno stanje 17 do 18 ur povzroča napake pri vožnji, ki so primerljive z 0,5 g/l alkohola v krvi, neprekinjeno budno stanje 24 ur pa napake, ki so primerljive z 1,0 g/l alkohola v krvi (2).

2. Motnje spanja, ki jih je treba prepoznati in zdraviti: apneja v spanju, narkolepsija, druge hipersomnije nespečnost, depresija itd. Vozniki z apnejo v spanju imajo za od dvakrat do sedemkrat večje tveganje za prometno nesrečo zaradi zaspanosti (2).

3. Zdravila in snovi, ki povzročajo zaspanost, kot so pomirjevala, nekateri antidepresivi, uspavala, antihistaminiki, nekateri antipsihotiki in mišični relaksanti, alkohol, kanabis … (2).

V največji nevarnosti za prometno nesrečo zaradi zaspanosti za volanom so (2):

• mladi vozniki, ker zelo pogosto združujejo pomanjkanje spanja ponoči z nočno vožnjo (pri približno 50 odstotkih prometnih nesreč zaradi zaspanosti za volanom so udeleženi vozniki, stari do 25 let),
• moški,
• delavci z izmenskim delom,
• poklicni vozniki, saj vozijo na dolgih razdaljah, pogosto po avtocestah in velikokrat ponoči. Običajno spijo v slabih razmerah in ne dovolj dolgo, izpostavljeni so tudi pritisku zaradi povečanja ur vožnje. Pri teh voznikih je pogosta obstruktivna apneja med spanjem, ki lahko izzove čezmerno dnevno zaspanost.

Drugi dejavniki, ki povečujejo tveganje za prometno nesrečo zaradi zaspanosti za volanom, so:

• vožnja brez sopotnika,
• neizkušenost voznikov, ki so pred kratkim pridobili vozniško dovoljenje,
• uživanje alkohola in mamil,
• vožnja po obroku,
• vožnja po avtocestah in na dolgih razdaljah, pri čemer pa se je treba zavedati, da je prometna nesreča zaradi zaspanosti za volanom mogoča tudi na kratki razdalji.

Prometne nesreče zaradi zaspanosti za volanom so najpogostejše med 2. in 6. uro ter med 14. in 16. uro. Nočna vožnja sama po sebi povečuje tveganje za nesrečo za od petkrat do šestkrat. Ob teh urah so naši možgani manj budni in bolj pripravljeni na spanje (2).

Znaki zaspanosti za volanom so: utrujen in zaspan voznik vse bolj togo usmerja pogled izključno na vozišče, prezre napise ob cesti, prometne znake za obvoz/izvoz, vozi počasneje ali prehitro, ne da bi sam to hotel, težko vzdržuje smer vožnje, vijuga, prevozi mejno črto …(1).

Vesna Pekarović Džakulin, dr. med., še poudarja, naj bodo vozniki pozorni na naslednje znake zaspanosti (1):

• težave z vidom (pekoč občutek v očeh, vid postaja zamegljen), pogosto mežikanje (oči se nehotno zapirajo), vse počasnejše in težke veke;
• begajoče misli, težave s koncentracijo na cesto, ne spominjajo se, kje so pravkar peljali, kaj se je zgodilo malo predtem na cesti (izvozi, prometni znaki …);
• otopelost, odsotnost, misli kar nekam odplavajo, ali pa nas potegnejo v neki drugi svet; občutek, da je cesta vse ožja, predmeti vse manjši;
• bolečine v mišicah, potreba po gibanju, presedanju, pretegovanju;
• pojavi se občutek hladu (ob nespremenjeni temperaturi v vozilu), drget;
• »plavanje« po voznem pasu, težave z držanjem smeri vožnje;
• zehanje, mencanje oči;
• težka glava, ki jo težko držijo pokonci;
• izleti na bankini;
• skorajšnje trčenje z močnim zaviranjem v vozilo pred sabo;
• občutek nemira, razdraženosti, vzdraženost in agresivnost.