Na pobudo nizozemskega ministrstva za infrastrukturo in okolje ter nekaterih drugih vladnih ustanov so namreč organizirali mednarodni izziv European Truck Platooning Challenge 2016 za vse izdelovalce gospodarskih vozil, ki že imajo na razpolago tehnologijo za samodejno vožnjo. Izziv so sprejeli DAF, Daimler, Iveco, MAN, Scania in Volvo, poleg izdelovalcev tovornjakov pa pri projektu sodelujejo tudi številni drugi partnerji, vključeni v proces sodobne logistike oziroma zagotavljanja mobilnosti.

Konvoji samodejno vozečih tovornjakov
Posamezni izdelovalci gospodarskih vozil so sisteme za samodejno vožnjo sicer poimenovali različno, a skupno se je v angleščini že uveljavil izraz platooning, ki v praksi pomeni oblikovanje skupine vozil, v kateri vodenje konvoja prevzema eno vozilo, preostala pa mu s pomočjo tehnologije za samodejno vožnjo sledijo.

Omenjeno tehnologijo izdelovalci samostojno preizkušajo že dlje časa, nekateri med njimi pa so poleg številnih preizkusov na zaprtih tovarniških poligonih konvoje vozil poslali že tudi na javne ceste. Tokratni skupni izziv s ciljem v Rotterdamu pa je namenjen predvsem povezovanju izdelovalcev in izmenjavi izkušenj ter spodbujanju posameznih držav, da poskrbijo za ustrezno zakonodajno podlago in prilagajanje prometne infrastrukture.

Poleg tehnologije še številne druge zahteve
Uvajanje samodejne vožnje namreč ni samo vprašanje razvoja tehnologije, pri katerem morajo sodelovati tudi partnerji, ki se do zdaj v avtomobilsko panogo niso vključevali, ampak zahteva tudi dejavno vključevanje različnih ustanov, zadolženih za prometna vprašanja, ponudnikov logističnih storitev in ne nazadnje uporabnikov teh storitev.

Razvoj sistemov pri posameznih znamkah seveda ni potekal usklajeno in zato brez uveljavitve skupnih standardov ne bo mogoče povezovanje vozil različnih izdelovalcev, skupne standarde pa bodo morale na področju infrastrukture uvesti tudi države, ki bodo želele na svojih cestah videti tovrstne konvoje. Sodelujoči v projektih samodejne vožnje namreč poudarjajo, da tudi v državah članicah Evropske unije kljub načelno usklajenim zakonodajam in predpisom prometna infrastruktura še zdaleč ni povsem usklajena oziroma univerzalna, da ne bi bilo treba sistemov za samodejno vožnjo prilagajati značilnostim na cestah posameznih držav.

Že pred dejansko uvedbo tovrstnih konvojev pa se bo treba soočiti še z nekaterimi drugimi izzivi, kot je na primer nevarnost nedovoljenega hekerskega poseganja v delovanje samodejnih sistemov, uskladiti "sobivanje" samodejno vozečih vozil in vozil s človeškimi upravljavci, določiti pravila na področju uveljavljanja škod v primeru prometnih nesreč in podobno.

Izmenjava izkušenj in preučevanje vplivov
Številne podatke, ki jih bodo udeleženci izziva skupno analizirali na jutrišnji strokovni konferenci v Amsterdamu, bodo med drugim izkoristili tudi za preučitev vpliva tovrstnih konvojev na prometne tokove in preostale udeležence v prometu. Ne nazadnje pa bodo zanimivi tudi vtisi in razlage udeležencev tokratnega izziva, v vseh sodelujočih vozilih so bili tudi vozniki in spremljevalci, kdaj so morali poseči v delovanje samodejnih sistemov. Pred potjo so namreč vsi sodelujoči zagotovili, da bo na prvem mestu varnost in da bodo krmarjenje cestnih velikanov prepustili računalnikom, le če bodo to dopuščale razmere na cestah. Že zdaj pa je jasno, da bodo tovrstni konvoji v prvi fazi vozili predvsem po avtocestah.

Prav avtocestni odseki pa so tudi prevladovali na šestih relacijah, ki so jih opravili konvoji vozil posameznih znamk. Najdaljšo pot prek dva tisoč kilometrov so prevozili tovornjaki švedske Scanie, ki so krenili na pot iz tovarne pri Stockholmu, nekaj krajšo pot so imeli tovornjaki Volvo Trucks iz Göteborga, nato pa sta po dolžini in zahtevnosti preizkusa sledili relaciji dveh nemških znamk MAN-a iz Münchna in Mercedes-Benza iz Stuttgarta. Ivecov konvoj se je na pot podal iz Bruslja, DAF-ov pa prav tako iz sosednje Belgije, iz Westerloja.