Toyote so vedno slovele po zanesljivosti, zadnjih nekaj let se najbolj izkazujejo v ekološki luči. In čeprav nas še vedno vabijo z impresivnimi statistikami in zelenimi hibridnimi tehnologijami, so se ob prenovi aurisa posvetili bolj "mainstreamovskem" področjem. S prenovo so namreč v ta nadvse pomemben model vnesli tiste elemente, po katerih so tekmeci vzpostavili povpraševanje in so postali standard. Po prvih vtisih pa lahko poročamo, da so na splošne smernice odgovorili zrelo, nadvse premišljeno in s preverjeno kakovostjo.

Hibrid ostaja magnet, a zdaj so zanimivi tudi klasični motorji

Najprej so tako podlegli smernicam downsizinga. 1,3- in 1,6-litrska klasična bencinska motorja sicer ostajata v ponudbi, a prenovljeni auris zdaj ponuja mnogo bolj prepričljiv 1,2-litrski turbo bencinski motor. Auris je s tem motorjem lahkoten, izredno odziven že v najnižjih motornih vrtljajih, poraba pa je na prvi vožnji po za slovenske razmere sicer ne ravno reprezentativnih belgijskih cestah zlahka ostajala pod šestimi litri.

Novost v aurisovi ponudbi je tudi 1,6-litrski dizel, zasnovan v sodelovanju z BMW-jem in v skladu z okoljskimi normami EU6. Omogoča živahno vožnjo, a zaradi aurisovega umirjenega značaja je ta motor celo nekoliko nepotreben. Še posebej zato, ker so prenovili tudi že znani 1,4 D-4D, ki je na našem testu navdušil s porabo komaj štiri litre in pol. In to realnih, po uradnih podatkih pa zdaj kot motor EU6 ponuja še nižjo porabo in za kar deset gramov na kilometer čistejši izpuh.

Hibridni pogonski sklop je torej dobil izredno prepričljivo konkurenco, razlog je seveda zelo preprost. "C-segment v Sloveniji predstavlja okrog 25 odstotkov celotnega trga, v tem segmentu moraš biti prisoten, če želiš doseči določene tržne deleže in seveda mora Toyota kot množični proizvajalec s svojimi avtomobili pokriti potrebe zelo različnih skupin kupcev," pravi Gašper Picelj, direktor Toyote Slovenije.

A hkrati dodaja, da so poleg novih bencinskih in dizelskih motorjev naredili hibridno ponudbo cenovno še mikavnejšo, zato pričakujejo, da bo delež prodanih hibridnih različic še narasel z zdajšnjih 30 odstotkov.

Asistenčni varnostni sistemi
In ker smo navajeni, da vsak novi avtomobil ponudi številne asistenčne varnostne sisteme, je morala odreagirati tudi Toyota. Res je, na tem področju niso pionirji in tekmeci še danes ponujajo več. Na primer opozorilnik na vozila v mrtvem kotu, obstaja tudi že sistem, ki voznika opozori na vozila, ki prihajajo s strani. In ja, tudi aktivni tempomat, ki samodejno ustavlja in speljuje, že dobimo v tem avtomobilskem razredu.

Toyota safety sense ali TSS zdaj povezuje sistem prepoznavanja prometnih znakov, opozarjanje na nenamerno menjavo voznega pasu, najpomembnejši pa je sistem zaznavanja možnosti naleta s samodejnim zaviranjem ob voznikovem nereagiranju. Zadnji se imenuje pre-crash system.

Kot nam je razložil Toyotin šef razvoja varnosti, profesor na kolnski univerzi Tjark Kreuzinger, je Toyota vgradila asistenčne sisteme, ki resnično opravljajo svojo vlogo. Pri razvijanju so nešteto ur porabili za to, da sistemi ne bi piskali po pomoti, da ne bi vse skupaj izpadlo preveč razvojno, prototipno. Seveda je politčno korektno zadržal imena, a v pogovoru je hitro postalo jasno, da v teh raziskovalnih krogih marsikatera znamka na asistenčne sisteme gleda le z marketinškega vidika, kot na nekaj, kar je nujno vključiti na seznam doplačil, pa čeprav sistem še ne deluje, kot bi moral. Pri Toyoti so zato v svoj paket varnostnih sistemov vgradili samo tisto, kar so izdatno testirali in kar je lahko cenovno sprejemljivo v takšnem množičnem avtomobilu. Tudi zato je cena TSS-ja pod petsto evri.