Švedski izdelovalec že nekaj let razvija in preizkuša posamezne sklope tehnologij, ki pomagajo vozniku v različnih situacijah ter prispevajo predvsem k večji ravni varnosti, hkrati pa povečajo udobje v vožnji z zmanjševanjem stresa oziroma prevzemanjem opravkov, ki so bili sicer do zdaj rezervirani le za toplokrvne voznike.

Ambiciozen cilj za leto 2020
Z razvojem podobnih sistemov se sicer ukvarjajo tudi tekmeci, toda švedska znamka si je v skladu s tradicijo poudarjanja varnosti edina zastavila tudi uradni cilj, da do leta 2020 izdela tako varne avtomobile, da v primeru nesreče v njih ne bo nihče resneje poškodovan, kaj šele mrtev.

Nekatere asistenčne sisteme tako že vgrajujejo tudi v obstoječe modele, še več jih bo na trg prišlo v prihodnjih letih, povezani v celoto pa bodo zagotavljali možnost samodejnega krmiljenja oziroma vožnje, med katero bo tudi voznik le v vlogi potnika.

Za začetek sledenje koloni pri nizkih hitrostih
Prva nadgradnja aktivnega tempomata, ki prilagaja hitrost vožnje glede na spredaj vozeče vozilo ali po potrebi tudi povsem zavre avtomobil, bo samodejno sledenje spredaj vozečemu vozilu v počasi premikajoči se koloni. Takšen sistem bodo predstavili konec leta 2014 v novem volvu XC90, kmalu pa naj bi bil sistem pripravljen tudi za samodejno sledenje pri večjih hitrostih, vendar obvezno ob prisotnosti zbranega voznika.

Leta 2017 pa se bodo lahko vozniki omenjenih sto vozil že prelevili v bolj ali manj pasivne sopotnike, seveda ob predpostavki, da bodo vozilu prepustili vso avtonomijo. Stopnje samodejnosti bodo namreč različne, voznik pa bo lahko v vsakem trenutku prevzel "vajeti" pametnih vozil v svoje roke.