Nemčija je ena izmed držav z najbolj jasno začrtano politiko uvajanja vozil z električnim pogonom, a očitno tudi pri njih ne teče vse gladko. Razlog za zadnji dvig napetosti na področju električnih avtomobilov je zakon, ki ureja področje elektromobilnosti.

Nemška zvezna vlada ga je sicer že sprejela in naj bi začel veljati 1. februarja 2015, vendar nad njegovo vsebino niso navdušeni ne v opoziciji in še manj v nekaterih strokovnih krogih s področja okoljevarstva in električne mobilnosti.

Posebne registrske oznake za lažji nadzor
Novi zakon naj bi bil predvsem podlaga za urejanje vprašanj povezanih z rezerviranimi parkirnimi mesti in polnilnimi postajami za električna vozila, višino parkirnin, možnostjo dostopa v področja zaprta za ostala motorna vozila zaradi hrupa ali okoljevarstvenih razlogov ter posebnimi registrskimi oznakami. Na podlagi zakona pa bi lahko električnim vozilom dodelili še dodatne privilegije, na primer možnost vožnje po pasovih rezerviranih za avtobuse.

Poleg urejanja pravne podlage naj bi bil zakon tudi spodbuda kupcem za večje povpraševanje po avtomobilih z električnim oziroma hibridnim pogonom. Cilj zvezne vlade in aktualnega ministra za transport Alexandra Dobrindta je namreč, da bi do leta 2020 po nemških cestah vozilo milijon avtomobilov z e-pogonom, kar vključuje tako povsem električna, kot tudi hibridna vozila.

Optimistični cilji, resničnost precej drugačna
Toda do zadanega cilja je pot še dolga, saj je v Nemčiji trenutno med 43,9 milijona registriranih vozil le približno 100.000 takšnih z e-pogoni, od tega pa le približno 21.000 povsem električnih. Prodaja se bo sicer v naslednjih letih stopnjevala, v osmih mesecih leta 2014 je bilo namreč v Nemčiji registriranih 8.000 vozil le z električnim pogonom, vendar bo treba kupce k nakupu še dodatno spodbujati. Tudi za omenjeno rast prodaje ima namreč zasluge predvsem dejstvo, da bodo vsi kupci, ki bodo avtomobil z električnim pogonom kupili do leta 2015, deset let oproščeni plačila davka na vozilo.

Največ kritik na račun novega zakona pa je usmerjenih k načinu doseganja cilja s področja zmanjševanja škodljivih izpustov in varovanja okolja na sploh. Zveza za okolje in zaščito narave namreč vidi v zakonu sredstvo za spodbujanje nemške avtomobilske industrije in možnost dodeljevanje privilegijev tistim, ki si jih ne zaslužijo. V ospredje postavljajo preohlapna določila o tem, kdo si zasluži oznako elektro-avto, ki naj bi bil manj obremenjujoč za okolje.

Med priviligiranci tudi pravi nezmerneži
Možnost vožnje po voznih pasovih rezerviranih za avtobuse naj bi imeli tako poleg večinoma precej manjših osebnih avtomobilov z električnim pogonom tudi prestižneži kot so na primer mercedes-benz S500 plug-in hybrid, porsche panamera S e-hybrid in BMW i8, ki sicer formalno izpolnjujejo kriterije za uvrstitev v priviligirani razred okolju prijaznejših električnih avtomobilov, a v resničnem življenju ponavadi krepko presegajo tovarniške podatke o porabi goriva in izpustih ogljikovega dioksida.