"Težko si je predstavljati, da konec leta 2012 še vedno obstajajo klasične avdiokasete. Starejšim je oproščeno, a skoraj neverjetno je, da proizvajalci še vedno ponujajo radiokasetofone, ali še huje, diktafone na običajne (velike) analogne kasete," se glasi eden izmed zapisov na svetovnem spletu, če se z vašim brskalnikom poigrate z besedama "avdio" in "kaseta". Ta je sinoči praznovala abrahama - vsaj na evropskem tržišču.
30. avgusta leta 1963 je namreč Philips predstavil avdiokaseto, ki je bila sprva namenjena poslovnim diktafonom, vendar je hitro postala popularna za snemanje glasbe (leta 1966 se je začela prodaja). Na novo tržno muho se je kmalu odzval Sony, ki je leta 1979 predstavil svoj vokman, majhen prenosni kasetofon. In tako je leta 1982 število prodanih avdiokaset prvič preseglo število prodanih gramofonskih plošč.
Kaseta še živi - med ljubitelji
A kaseta med ljubitelji še vedno ohranja svojo vlogo. "Posameznikom, ki imajo doma še vedno 'kasetarje', je zelo pomembna: ima določen zvok, zgodovino in spomine," je za MMC dejal Vodopija, sicer lastnik trgovine s starimi kasetami, vinilkami, ploščami in še kaj bi se lahko našlo v Gledališki pasaži v Ljubljani.
Kaseta nosi predvsem nostalgično vrednost, saj - kot pravi Vodopija - si ljudje zapomnijo, kako so jih dobili, kdaj so jih poslušali …
Med najbolj zaželene kasete danes spadajo tiste od ansamblov Slavka Avsenika in Lojzeta Slaka. Izmed tujih pa sta v vrhu skupini Rolling Stones in Pink Floyd. "Iskane so takšne stvari, ki se jih težko dobi," je poudaril Vodopija.

Danes se njihova cena giblje med enim in desetimi evri. "Lahko pa je tudi ne morem prodati," se pošali Vodopija. Ko ga vprašamo, ali se na njegovih policah skriva tudi kaseta, ki jo Jože Potrebuješ hrani v sefu – kaseta skupine Čuki Krokodilčki, ki se je prodala v platinasti nakladi (48.000) -, nam pogled preusmeri na polico s kasetami in pravi, da se na njej najde skoraj vse.
"Kaseta ne bo nikoli izumrla. Vedno se bodo našli navdušenci, ki bodo prisegali na kaseto, ker ima za sabo neko zgodbo," poudarja Vodopija in pravi, da se bo kljub modernejši tehnologiji ta za vedno ohranila. "Danes lahko glasbo naredi vsak v petih minutah. Prej pa so morali glasbeniki ogromno vlagati – tudi leta svojega časa. In to se pozna."
Se kaseta vrača?
Po letu 2000 jo je popolnoma zasenčila modernejša tehnologija. Pri nas so jo pred kratkim znova vrnili v tokove popularnosti člani skupine Dan D, ki so svojo turnejo Tiho arhivirali v obliki avdiokasete v lesenem polenu.
"Pri kasetni izdaji smo vztrajali pri nekaj elementih, ki niso značilni za popprodukcijo: omejena naklada, ne moraš je kupiti povsod, učinek magnetnega traku, minljivost in to, da je ne moreš prosto prenesti. Kdor je kupil kaseto, bi lahko naredil mp3 in ga dal drugim na razpolago, toda mislim, da se to ni zgodilo. Zakaj? Ljudje imajo to v rokah, in to je njihovo. Ne dajo na splet. Glasba pa je nekaj, kar je vezano na prostor in čas. V procesu je, jasno, želelo veliko ljudi to imeti v nekem formatu," je za MMC pred časom pojasnil basist skupine Nikola Sekulović.
Navadno je vsaka stran kasete omogočala od 30 do 45 minut zvočnega zapisa, redkeje tudi 60. Njen lastnik oz. poslušalec ni mogel s takšno lahkoto, kot je to mogoče danes, preskakovati z ene skladbe na drugo. Hkrati pa je omogočila tudi pojav množičnega presnemavanja priljubljene glasbe, ki je bila včasih na razpolago samo prek radijskih postaj.

Se še spomnite vaše prve?