Na dogodku se je zbralo veliko število udeležencev, kar je razveselilo direktorico Slovenske turistične organizacije (STO) Majo Pak. Dobra udeležba priča o digitalni ozaveščenosti slovenskih turističnih podjetij. Spomnila je, da so že pred desetimi leti začeli trajnostni razvoj turizma, lani jeseni pa so začeli digitalizacijo celotnega sektorja: "Strategije imamo, ukrepe imamo, zdaj je na vrsti njihova implementacija," je še povedala direktorica STO-ja.

Matej Kalan, državni sekretar v službi vlade za digitalno preobrazbo, je poudaril, da je digitalni preboj turizma odvisen tudi od mlajših generacij, zato jih je treba vključevati v dolgoročne načrte.

Cilj je izboljšanje digitalnih kompetenc zaposlenih v turizmu

Priprava strategije turističnega razvoja od 2022 do 2026 se je končala marca letos. Namen STO-ja je predvsem pripraviti deležnike za podatkovno podprto odločanje, želijo si tudi prikrojiti izkušnjo za vsakega turista posebej in izboljšati digitalne kompetence zaposlenih v turizmu. STO bo do leta 2026 v namen razvoja digitalnega turizma namenil najmanj pet milijonov evrov. Tako kot v Sloveniji tudi drugje v turistični panogi zaostajajo v procesu digitalnega prehoda, svari Ljubica Knežević Cvelbar iz konzorcija Centra poslovne odličnosti Ekonomske fakultete (CPOEF) Univerze v Ljubljani in družbe Horwath HTL. Kot razlog za to navaja nerazumevanje procesa digitalne preobrazbe turizma: "Premalo se pogovarjamo in premalo energije vlagamo v razumevanje procesa."

Vedno več podjetij se udeležuje izobraževanj

Še ena težava, ki jo opažajo strokovnjaki, je pomanjkanje digitalnega znanja med zaposlenimi v turizmu. Prav tako naša podjetja premalo vlagajo v prehod na digitaliziran turizem. Ocenjujejo, da v Sloveniji približno 90 odstotkov turističnih podjetij nima oddelka za informacijsko tehnologijo ali osebe, zadolžene za digitalno preobrazbo podjetja. Prav tako okoli 60 odstotkov turističnih podjetij ne zbira in hrani podatkov.

Vseeno je spodbudno, da se vse več podjetij udeležuje izobraževanj, veliko pa jih tudi pripravlja strategije za digitalizacijo. Udeleženci okrogle mize so v okviru digitalizacije turizma predvsem poudarili pomen podatkov. Z njihovo pomočjo se tako oblikujejo izkušnje, ki bodo po meri vsakega turista posebej. Sicer teh podatkov ni veliko v tem trenutku, prav tako je več udeležencev kongresa opozorilo, da je dostop do teh podatkov težaven.

Predsednik upravnega odbora družbe Postojnska jama Marjan Bagatelj zatrjuje, da je zbiranje podatkov izredno pomembno, še posebej lahko podjetju pomagajo pri izrednih razmerah, kot je bila epidemija covida-19. Koordinatorica v igralništvu in turizmu za področje marketinga v družbi HIT Branka Stopar Kofol opozarja, da zgolj zbiranje podatkov ni dovolj. Prav tako je pomembno pridobljene podatke ustrezno obdelati. Za uporabljanje opreme, s katero bi podjetja pridobivala in interpretirala podatke, je potreben ustrezno usposobljen kader. Kader je treba vključiti v sam proces digitalizacije podjetja in mu znati ustrezno prisluhniti, pa je opozoril podatkovni znanstvenik Aljaž Košmerlj iz podjetja Viaduct. Udeleženci so poudarili še potrebo po spremembah pravnih okvirjev in preobrazbi analognih podatkov v digitalne.