Pornoigralke se hudujejo, da v filmih za odrasle ni več prostora za zgodbo. Foto: EPA
Pornoigralke se hudujejo, da v filmih za odrasle ni več prostora za zgodbo. Foto: EPA
Globoko grlo
Film Globoko grlo je proslavil igralko Lindo Lovelace.

"Včasih nisem mogla dočakati, da sem v roke dobila scenarij za svoj naslednji film," se otožno spominja pornozvezdnica Savanna Samson. "Zgodbe so bile dejansko zanimive, zdaj pa scenarij pravzaprav nima več vloge. Naučiti se moramo le tistih nekaj klišejskih stavkov, ki povezujejo en prizor golega seksa z drugim," nadaljuje. Spominja se vloge v filmu Flasher, v katerem je igrala žensko, ki ima zaradi ravnanja svoje matere obsesivno potrebo, da se razkazuje in občuje v javnosti. "Na to vlogo sem se resno pripravljala, bilo je podobno pravemu igralstvu, zelo sem uživala. Zdaj se vse začne in konča samo pri trdoerotičnih prizorih, dialog ni več pomemben, zdaj priprava na film ni več tako zabavna," pravi Savanna.

Producenti pornografskih filmov za spremembo vsebine krivijo moderno tehnologijo, najbolj splet. "Raziskave so pokazale, da povprečen uporabnik spletnih strani s tovrstno vsebino pornofilmček pozorno spremlja tri do pet minut. Temu smo se pač prilagodili, zato zdaj snemamo filme, ki so pravzaprav sestavljeni iz nekajminutnih prizorov seksa. Za zaplet in razplet zgodbe preprosto ni več časa," pripoveduje Steven Hirsch iz uspešnega pornografskega studia Vivid Entertainment. Podobno menijo tudi drugi producenti tovrstnih filmov, a še pred tremi leti ni bilo tako. Takrat so vsi studii na veliko snemali filme s pravo zgodbo, dolge uro in pol, dve.

Najprej Grlo, nato raznašalci pic
Zgodba v pornografskih filmih pa se je skozi zgodovino že spreminjala. V 70. letih sta največji uspeh požela kultna filma Globoko grlo in Za zelenimi vrati, zato so njun način pripovedovanja zgodbe poskušali posnemati tudi vsi drugi filmi tistega časa. Razmah malih videokamer je prinesel "domače filmčke" in upad zanimanja za zgodbo, zato so uspevali filmi v slogu "raznašalca pic z veliko klobaso". V poznih 90. letih pa so DVD-ji vrnili vsebino v filme, ki je takrat dopovedovala ženskam in parom, da pornografija ni namenjena samo spolnim iztirjencem. Strokovnjaki menijo, da je scenarij v pornografiji dosegel vrhunec leta 2005 v filmu Pirates, ki je imel kar milijon dolarjev proračuna in ogromno posebenih učinkov.

A zanimanje za filme na DVD-jih je kmalu usahnilo in prišel je čas za kratke 'videoclipe'. Tudi pri studiu Digital Playground, kjer letno posnamejo približno 60 filmov, so priznali, da lani že več kot polovica ni imela pravega scenarija. Pred dvema letoma pa je bila ta številka samo 10. Tudi tretjina filmov, ki so jih lani posneli pri Wicked Pictures, je vsebovala praktično samo seks. Toda producenti obljubljajo, da bodo v prihodnosti v pornografske filme vrnili dialog.