In kakšna je spolnost Slovencev? Nič kaj posebnega, bi lahko rekli.
Knjiga avtorjev Ivana Bernika in Irene Klavs morda bolj kot o tem, kakšna je - govori o tem, kakšna je bila spolnost, saj temelji na podatkih, zbranih pred desetimi leti. Pa vendar je iz njih mogoče ugotoviti, da čeprav se je pojmovanje zveze spremenilo, še vedno zelo cenimo zvestobo. "Monogamnost je pravzaprav norma," je za TV Slovenija povedal Bernik.

Večina spolnih aktivnosti pri Slovencih in Slovenkah se dogaja v stabilnih partnerskih zvezah, večina pa je s svojim spolnim življenjem zadovoljna. Kot je povedal Bernik, so se partnerske zveze zelo spremenile: "Včasih je bila poroka zagotovilo za dostop do spolnega partnerja. Danes je zvez veliko, to pa vpliva na spolno aktivnost."

Spolno življenje zanimivejše
Raziskava je pokazala tudi, da je spolno življenje žensk celo zanimivejše od spolnega življenja moških. Po Bernikovih besedah se ženske bolj prilagajajo okolju. Medgeneracijske primerjave kažejo velike razlike pri ženskah, moški pa so se v primerjavi z ženskami malo spremenili, je pojasnil.

Razkrila pa je tudi precej skrb vzbujajočih podatkov. "Vsaka deseta ženska približno je poročala, da je bila v življenju kdaj prisiljena v spolni odnos z moškim; če natančno povem - 12 odstotkov," je dejala Klavsova.

Vznemirja pa tudi podatek, da je kar tri četrtine vprašanih menilo, da pred svojim prvim spolnim odnosom o spolnosti niso bili dovolj poučeni.

Iz raziskave še izvemo, da je večina moških svoj prvi spolni odnos doživela pri 15 letih, večina žensk pa pri 16.

Sicer Slovenci in Slovenke v spolnosti ne izstopajo. Njihovo spolno življenje je zelo podobno tistemu v zahodnoevropskih državah. Po Bernikovih besedah so Slovenci in Slovenke po nekaterih podatkih podobnejši skandinavskim državam: "Nismo ne izjemno dremavi, ne izjemno živahni." Povedal je še, da je bila večina sodelujočih v anketi s svojo spolnostjo zadovoljna.
Prva tovrstna raziskava
Podatki v knjigi so plod prve nacionalne raziskave spolnega vedenja Slovencev in Slovenk. Raziskavo so izvedli v verjetnostnem vzorcu splošnega prebivalstva, v katerem je sodelovalo 1.752 Slovencev in Slovenk, starih med 18 in 49 let. Raziskavo je koordiniral Inštitut za varovanje zdravja, večina podatkov pa je bila zbrana leta 2000.