Seksualni turizem pomeni potovanje v tujino z namenom iskanja - seksa. Ni nujno, da je seks edini razlog za potovanje, a je njegov bistveni del. Medtem ko pri moških za "razvpite" seksualnoturistične destinacije veljajo Tajska, Brazlija, Dominikanska republika, Kostarika in Kuba, je pri ženskah malce drugače.

Ženske ponavadi tudi ne hodijo v bare, striptizklube ali na organizirane "seksi" izlete, da bi spoznale tujce - čeprav menda tudi ti obstajajo: le kdo ne pozna zgodb o letalskih poletih v Gambijo, polnih Britank in Skandinavk, željnih romanc z žigoloji s plaže? A ženske takšnim potovanjem raje kot seksualni rečejo "romantični" turizem.

Raje darila kot gotovina
Ženske za razliko od moških svojim "spolnim igračkam" manjkrat plačujejo v gotovini, raje jim podarijo obleke, hrano ali raznovrstna darila. V nekaterih destinacijah pa menda obstajajo ustaljene "tarife" za moško spremstvo. Ponekod, predvsem na jugu Evrope, v Turčiji, na Baliju in na Karibih, pa moški menda niti ne pričakujejo plačila - že seks sam je dovolj velika nagrada.

Med državami, kjer tako moški kot ženske najdejo izobilje spolnih uslug, so Tajska, Dominikanska republika in Kuba. Samo za ženske pa so "rezervirane" destinacije v južni Evropi (predvsem Italija, Grčija, Turčija, Hrvaška in Španija), Karibi (z Jamajko in Barbadosom na čelu), Gana in Kenija v Afriki, Bali v Indoneziji ... Tudi lezbični seksualni turizem se razvija, in sicer na Lesbosu (nenavadno naključje - najbrž ne?) v Grčiji, Bangkoku in Pataji na Tajskem ter na Baliju.

Domačini pa so razvili tudi svoje izraze za turistke, ki pridejo "plenit" v njihovo državo: Britanke menda kličejo Shirley Valentines (saj se spomnite istoimenskega filma), črnke pa Stellas (prav tako po filmu - How Stella Got Her Groove Back). Tudi moški, ki "lovijo" turistke, imajo svoje vzdevke: v Grčiji kamakia (harpune), na Hrvaškem galebovi (prevod najbrž ni potreben), v Kostariki sharks (morski psi), na Karibih rent-a-dreads, rent-a-rastas, rent-a-gents ..., v Jordaniji so to Marlboro možje, bomsasa v Gambiji, lovci na gringe v Ekvadorju, bricherosi v Peruju ...

Seksualne turistke že v 19. stoletju
Menda se je ženski seksualni turizem začel razvijati že davnega leta 1840 - v času prvega vala feminizma, ki je spodbudil neodvisnost in potovanje žensk. Aferice in spletke, predvsem med ameriškimi dedinjami in obubožanimi evropskimi aristokrati, so se nadaljevale še v 1. svetovno vojno, o čemer pričajo tudi mnogi romani na to temo. Ženski seksualni turizem je zamrl v času gospodarske depresije do seksualne revolucije 60. let, z izjemo Indije, Nepala in Tajske, kamor so še vedno v velikem številu ženske iz Anglije, Francije in ZDA hodile "lovit" maharadže in druge azijske modrokrvneže kljub težkim vojnim časom.

Z drugim valom feminizma in eksplozijo potovanj v prostem času se je na novo razvil seksualni turizem - najprej so na Barbados začele potovati francoske Kanadčanke, pa Švedinje in Severnoevropejke v Španijo, Grčijo, Jugoslavijo in Gambijo. Ženski seksualni turizem se je razmahnil na Karibih, od najmanjših otočkov do priljubljenih destinacij, kot so Jamajka, Dominikanska republika in Barbados. V 90. letih so začele na plažah Balija in Puketa "ljubezen" iskati tudi Japonke in Tajke. Danes pa slovi po seksualni ponudbi za ženske še več destinacij - Maroko, Nepal, Tajska, Ekvador, Kostarika, Mehika - skratka povsod, kjer so plaže (ali gore) in preveč brezposelnih moških.

Glavni vzrok: vojna med spoloma
Zakaj torej ženske potujejo v tujino, da bi si našle seksualne partnerje? Razlogov je več: prvi in drugi val ženskega seksualnega turizma sta se razvila tudi zaradi pomanjkanja moških, saj so vojne terjale veliko žrtev. V zahodni kulturi pa dandanes vlada velika konkurenca med spoloma - v šoli, na delovnem mestu, na zmenkih, v zakonih (in ločitvah) ... Ta "vojna" naj bi odločilno vplivala predvsem na porast ženskega seksualnega turizma v Avstraliji in na Japonskem. S pojavom seksualnega turizma se je ukvarjal razvpiti francoski pisec Michel Houellebecq v svojem romanu Platforma in opozoril na to, da seksualni turizem pravzaprav odraža resne težave v domačih državah turistov (in turistk), saj si zelo težko najdejo partnerje in obstajajo globoka nasprotja med spoloma.

Eden odločilnih dejavnikov pa je tudi ta, da se ženske na potovanjih sprostijo in se obnašajo drugače kot doma - ni jih strah, da bodo označene za "lahke", čeprav se prepuščajo seksualnemu hedonizmu. Nekatere pač zanima, kako je seksati z različnimi moškimi, druge iščejo tolažbo po bolečem koncu zveze ali želijo preprosto izpolniti svoje seksualne fantazije ...

A. K.