Kot bo razkril film Hysteria (v prevodu Histerija), ki so ga začeli snemati v Londonu, je bil vibrator nekakšno viktorijansko "darilo" ženskam. Film namreč na humoren način prikazuje naključni izum spolnih pripomočkov, ki naj bi bili mehanično zdravilo za domnevno bolezensko stanje, "histerijo".

Poleg Maggie Gyllenhaal v glavni vlogi bodo v filmu igrali pretežno Britanci, med njimi Jonathan Pryce, Sheridan Smith, Ashley Jensen, Rupert Everett in Gemma Jones, prikazal pa bo zgodbo o naključnem odkritju mehaničnih spolnih pripomočkov v viktorijanski Angliji. Film temelji na trditvi, da je okrog leta 1880 zdravnik Joseph Mortimer Granville (igra ga Hugh Dancy) prvi ustvaril elektromehanični vibrator, leta 1902 pa je sledilo patentiranje naprave, ki jo je nato prodajala ameriška družba Hamilton Beach.

Jonathan Pryce, ki igra zdravnika Roberta Dalrympla, očeta lika Gyllenhaalove, je povedal: "Film se dogaja v letu 1880 in temelji na dejstvih. V njem so tudi humorni elementi, a predvsem je to film o ženski emancipaciji in osvoboditvi." Hkrati je tudi ljubezenska zgodba.

Konec 19. stoletja so bili domači električni aparati redkost, ne le tisti za spolne igrice. Šivalni stroj, ventilator, čajnik in opekač kruha so bili prvi na trakovih tovarn, a presenetljivo, tudi vibrator, takrat znan kot "manipulator", se je znašel v množični proizvodnji na prelomu stoletja. V trgovinah in katalogih se je znašel celo pred različicami sesalnika in lilalnika, ki delujeta na elektriko. Nanj so namreč gledali kot na ključen del medicinske opreme za zdravljenje nevrotičnih žensk. Pa so to v času strogih moralnih zakonov res verjeli ali so se le pretvarjali?

"Ženske naj ozdravi mož ali zdravnik"
Od Hipokratovih časov do viktorijanske dobe so bile diagnoze in zdravljenje problematične ženske "histerije" stalna tema v zdravstveni literaturi. Avicenna, islamski začetnik zgodnje sodobne medicine, pa je ženskam svetoval, naj se ne zdravijo same, zapisal je, da je to "moško delo, primerno le za može in zdravnike". To motnjo so po navadi prepoznali, ko so ženske pokazale simptome napetosti, nespečnosti, razdražljivosti, živčnosti, zadrževanja tekočine in erotičnega fantaziranja. Ime histerija pa izvira iz grškega izraza za maternico, hysteros, saj so domnevali, da je posledica zablokiranega reproduktivnega sistema.

Viktorijanski zdravniki so pacientkam ponujali "terapijo", pri kateri so stimulirali spolni organ pacientk, zaradi česar je prišlo do "histeričnega paroksizma", po domače orgazma. Zgodnje naprave, danes znane kot vibrator, so bile pripravne za zdravnike, ki jim ročno ni uspelo priti do tega rezultata.

Praksa "stimulacije" se je v zdravniških ordinacijah odvijala vsaj od leta 1653 naprej, včasih so "masažo medenice" izvajale kar babice. Že v 16. stoletju pa so neporočenim ženskam z napadi tesnobe predpisali "živahno ježo" ali zibanje v gugalniku ali na gugalnici.

V londonskem znanstvenem muzeju imajo zbirko več kot 40 zgodnjih vibratorjev, ki so jih v času nastanka na veliko oglaševali. V reviji Good Housekeeping (v prevodu Dobra gospodinja) so objavljali celo preizkuse vibratorjev, in to pred več kot sto leti (leta 1909), leta 1918 je neko podjetje ponudilo priključke za vibratorje, ki so poganjali tudi mešalnike, mikserje in šivalne stroje. Prenosni vibratorji pa so bili leta 1922 oglaševani kot "prijetni sopotniki".