Po smrti svojega očeta je 6. februarja leta 1952 prestol zasedla mlada, neizkušena Elizabeta. Na prestolu se je znašla v času, ko si svet še ni opomogel od grozot druge svetovne vojne – mlada kraljica se je zato že nemudoma morala spoprijeti z marsikatero preglavico – eno izmed prvih ji je predstavljalo tudi zelo stresno kronanje.

Zakaj je kronanje Elizabeti II. predstavljalo veliko preizkušnjo?
2. junija 1953 se je slovesnega kronanja v Westminstrski opatiji udeležilo 8.000 gostov, milijoni ljudi so napolnili ulice in dogodek spremljali prek malih zaslonov – a številni pogledi mlade kraljice niso motili. Največ težav ji je povzročala masivna kraljeva krona, ki je visoka 31,5 centimetrov in tehta nekaj več kot kilogram – kraljica je namreč nemudoma ugotovila, da je takšna teža na glavi zelo obremenjujoča.

Vendar to še ni vse. Krona jo je ovirala tudi pri premikanju – ob branju namreč ni mogla premikati glave in pogledati na list z govorom, temveč je bila zaradi teže, ki jo je nosila na glavi, list prisiljena primakniti bliže očem.

Od nepozabnega dne kronanja, ki se ga Elizabeta II. rada spominja, pa ji kot neudobno v spominu ni ostalo zgolj nošenje krone. Vožnja v pozlačeni kočiji do opatije naj bi bila neznosna, saj je morala kraljica sedeti tako rekoč na vzmeteh, prevlečenih z usnjem. Vozilo iz 18. stoletja je vleklo osem konjev.

Njena svilena obleka je bila pokrita z biseri in pošita tudi z zlatom in srebrom, vlečko pa je nosilo šest deklet. Vse je bilo videti zelo lepo, ni pa bilo prav praktično, saj se ji je slovesna obleka nenehno zatikala v preprogo. "Spominjam se trenutka, ko sem zadela ob preprogo in se nisem mogla niti premakniti," je za britanske medije priznala kraljica.

Med kronanjem je canterburyjski nadškof Elizabeto tudi mazilil z blagoslovljenim oljem. V tem času je bila njena glava zakrita pred javnostjo, kamere, ki so snemale dogodek, pa so se med tem simboličnim trenutkom obrnile stran, pojasnjuje BBC. Preostanek olja je skrit na tajnem mestu, je v enournem dokumentarcu razkril dekan Westminstrske opatije John Hall.

Na svoj položaj in krono je zelo ponosna
Elizabeta II. pa seveda ni prva, ki mora po svoji dolžnosti nositi težo omenjenega kosa kraljevega nakita. Krono je nosilo že več rodov vladarjev. Po smrti kraljičinega očeta je bilo treba krono prilagoditi njeni glavi. Drobni kraljici velikost krone namreč ni ustrezala, zato so jo zmanjšali.

Kljub vsem težavam, ki ji jih je krona povzročila na prvem kronanju in tudi pri nadaljnjem vladanju, pa je kraljica ponosna, da jo lahko nosi. Nanjo sta namreč pripeta tudi dva bisera, ki sta pripadala kraljici Mariji Škotski. Vendar se kraljica zaveda, da so biseri izvorno del živih bitij in dodaja, da jo včasih žalosti, da so žalostni in osamljeni pripeti na njeni kroni.

Posnetek kraljičinega kronanja si lahko ogledate na spodnji povezavi.