Edwards, ki bi v teh dneh praznoval 50. rojstni dan, je pogrešan od leta 1995, leta 2008 pa je bil uradno razglašen za "domnevno mrtvega". Glasbenik se je dolgo časa boril z depresijo, zato se predpostavlja, da je storil samomor, a njegovega trupla nikdar niso našli.
Ena od tistih, ki še vedno goji trohico upanja, da je še živ, je njegova sestra Rachel, ki je na predvečer bratovega rojstnega dne na ITV-ju pozvala gledalce, ki bi imeli kakršne koli informacije o Richeyju, da se oglasijo. "22. decembra bi bil moj brat star 50 let, tako da je mimo še ena okrogla obletnica. In še vedno ne vemo, kje je," je dejala Edwardsova.
"Ko nekdo umre, občutiš tisto akutno izgubo. Zveni kot kliše, da je izguba ljubljene osebe proces - a je res. Ko je nekdo pogrešan, moraš živeti s to večno negotovostjo. Če ne veš, je vse skupaj še slabše."
Izginil tik pred turnejo
Richey Edwards je pri 27 letih izginil iz hotela v Londonu 1. februarja 1995, na dan, ko bi morali Manic Street Preachers poleteti na ameriško turnejo.
V dveh tednih pred izginotjem je Edwards s svojega računa vsak dan dvignil po 200 funtov, kar je na dan poleta naneslo 2.800 funtov.
Njegov avtomobil, s praznim akumulatorjem in znaki, da je nekdo v njem živel, so našli dva tedna kasneje nedaleč od mostu Severn Bridge, zato menijo, da je skočil v smrt, čeprav se je v letih od njegovega izginotja oglasilo kar nekaj ljudi, ki so trdili, da so glasbenika videvali na vseh koncih sveta, od indijske Goe do Kanarskih otokov.
"Odjavil se je iz hotela Embassy, a ga ni bilo na letalu za New York, kamor bi moral poleteti z Jamesom Deanom Bradfieldom (pevcem Manic Street Preachers, op. a.). Kaj več od tega nismo vedeli, vse dokler niso čez nekaj tednov našli njegovega avtomobila. To je vse, kar vemo vse do danes, zato naprošam vse, ki kaj vedo, da se javijo," je povedala Edwardsova.
Policijska preiskava glasbenikovega izginotja je bila sicer deležna precej kritik (posnetke nadzornih kamer so pregledali šele čez dve leti), svojci pa so se pritoževali, da primera in Edwardsovega psihičnega stanja niso jemali resno.
Njegova besedila uglasbili po smrti
Edwards se je Manic Street Preachers pridružil leta 1988, potem ko je sprva delal zanje kot odrski delavec in šofer. Z njimi je posnel tri albume, nazadnje The Holy Bible (1994), album, ki so ga kritiki označili za pravo mojstrovino. Zasedba je sicer Edwardsova zadnja besedila kasneje v celoti uglasbila na albumu Journal For Plague Lovers leta 2009.
Edwards kakšnega pravega glasbenega talenta sicer ni imel in tudi na kitari ni blestel, je pa bil zato res izvrsten tekstopisec. Znan je bil po svojih temnih in intelektualnih besedilih, ki so imela pogosto politično noto, in mnogi so ga označevali za največjega tekstopisca svoje generacije. Če temu dodamo še Richeyjev enigmatični značaj in elokventnost, je jasno, zakaj si je karizmatični glasbenik naglo pridobil kultni status.
Razvpit je njegov eksces iz leta 1991, ko je novinarju NME-ja, ki je podvomil o pristnosti skupine in Edwardsovo predanost glasbi, odvrnil tako, da si je z britvico v roko vrezal "4 Real" ("Zares/Resničen"). Potreboval je kar 18 šivov. A Edwards se je na tisti točki že leta zatekal k samopoškodovanju in ni skrival svojega boja z depresijo.
O boju z depresijo
"Če si brezupno depresiven, kot sem bil jaz, je šemljenje najboljši pobeg. Ko sem bil mlajši, sem si želel samo biti opažen. Nič me ni moglo vznemiriti, razen pozornosti, zato sem se šemil, kolikor sem se le lahko. Ogorčenje in dolgčas gresta z roko v roki," je povedal v enem od intervjujev. In še: "Prideš do točke, ko sploh ne moreš delovati kot človek - ne moreš vstati iz postelje, ne moreš si skuhati kave, ne da bi šlo nekaj zares narobe ali pa je tvoje telo prešibko, da bi sploh hodil."
"Ko se režem, se počutim toliko bolje. Vse drobne stvari, ki me motijo, nenadoma postanejo tako trivialne, ker se osredotočam na bolečino. Nisem oseba, ki bi kričala in vpila, zato je to moj edini izhod. Vse skupaj je pravzaprav zelo logično," je povedal o svoji nagnjenosti do samopoškodovanja Edwards, ki se je po albumu The Holy Bible sam prijavil v psihiatrično bolnišnico, zaradi česar je skupina na koncertih v tistem času nastopala s samo tremi člani.
Edwardsovo izginotje je bilo deležno obilice medijske pozornosti. Caitlin Moran je v Timesu zapisala, da je Edwards postal nekakšen "mit med depresivci, alkoholiki, anoreksiki in samopoškodovalci, ker je bil prva javna osebnost, ki je odkrito govorila o teh temah, ne s pozerskim bahaštvom, češ, poglejte, kako trpeč in kul sem, ampak s skromnostjo, občutkom in pogosto mračnim humorjem".
Manic Street Preachers so v teh dneh izdali novi single International Blue s prihajajočega albuma Resistance Is Futile - njegov izid napovedujejo za april.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje