Redko se zgodi, da rockovske odre tresejo nastopajoči na Evroviziji. Pred dobrimi šestnajstimi leti je to delno uspevalo skupini Lordi iz Finske, ki so svojih pet minut slave izkoristili za turnejo po Evropi, nekajkrat so zarohneli tudi v Sloveniji. Veliko več so iz svoje evrovizijske zmage potegnili italijanski Måneskin, ki po največjih evropskih odrih rohnijo praktično od trenutka, ko so v zrak dvignili kristalni mikrofon.

Italijanski rokerji so trenutno verjetno najbolj vroča tematika tega žanra. Evropski bo sledila še turneja po Združenih državah in Kanadi, ki bo trajala vse do konca leta. Te dni se še mudijo na prizoriščih v bližini, konec tedna so namreč zažigali na nemških festivalih Rock am Ring in Rock im Park (v Nürburgu in Nürnbergu). O trenutnem statusu skupine največ povedo posnetki z njihovih družabnih omrežij, kjer lahko vidimo, kakšno norijo trenutno povzročajo med oboževalci.

Večina glasbenikov, ki na Evroviziji nastopijo oziroma dosežejo visoko uvrstitev, doživi vrhunec kariere ravno v tistem trenutku, le redkim pa uspe bogata in dolgotrajna kariera. Nekaterim izvajalcem uspe na radijskih postajah sicer ostati še nekaj časa, le redkim več kot leto dni.

Alexander Rybak je leta 2009 s pesmijo Fairytale poskrbel za najbolj prepričljivo zmago na Evroviziji do tedaj, le nekaj let pozneje pa je praktično izginil s svetovne glasbene scene. Podobno se je zgodilo s švedsko zmagovalko Loreen (Euphoria). Pesem je sicer več kot desetletje po zmagi še vedno med največjimi uspešnicami in jo še slišimo na radijskih postajah, vendar pevka podobnega uspeha kot z evrovizijskim hitom nikoli ni doživela.

Podobna usoda je doletela tudi srbsko zmagovalko Marijo Šerifović (Molitva), azerbajdžanski dvojec Ell & Nikki (Running Scared) in ukrajinski zmagovalki iz let 2004 in 2017 Ruslano (Wild Dancers) in Džamalo (1944).

Nekateri so izginili v črno luknjo pozabe, spet drugim je skozi bogato zgodovino pesmi za Evrovizijo uspel veliki met. Med zadnjimi zmagovalci je to gotovo Izraelka Netta, ki proizvaja hit za hitom. Pred nekaj leti ji je uspelo s pesmima Bassa Sababa in Ricki Lake, ravno pred kratkim pa je izdala še eno uspešnico, I Love My Nails.

Dveh velikanov glasbe ne gre izpustiti. Govor je seveda o Celine Dion in skupini ABBA. Prva je leta 1988 zastopala Švico in zmagala s pesmijo Ne partez pas sans moi. Od zmage pa vse do zdaj je prodala več kot 200 milijonov plošč. Pesmi, kot so My Heart Will Go On, The Power of Love in Think Twice, veljajo še danes za največje uspešnice vseh časov.

Skupina ABBA ne potrebuje predstavitve. Verjetno ena največjih, če ne kar največja popskupina vseh časov je z večno pesmijo Waterloo zavladala Evroviziji leta 1974. Sledili so ikonski Dancing Queen, Chiquitita, Gimme, Gimme, Gimme (A Man After Midnight), Take a chance on me in seveda Mamma Mia.

Predvsem v Nemčiji in tudi na mednarodnem področju uspeva še eni nedavni zmagovalki Leni Meyer-Landrut (Satellite, 2010). Uspelo je tudi nekaterim, ki se jim je zmaga izmuznila, kot recimo očetu izjemno priljubljenega Enriqueja Iglesiasa, Juliu. Evrovizijski nastop in četrto mesto leta 1970 sta zagnala njegovo kariero do vrhunca. Še danes je najbolj prodajani latinski glasbenik vseh časov. V lokalnem okolju je skupina Riva, ki si je s hitom Rock me Baby podredila Evropo leta 1989, dosegla kultni status. V Sloveniji pa so brezčasne evrovizijske pesmi Samo Ljubezen (Sestre), Tih deževen dan (1xBand), Energy (Nuša Derenda) in Dan Ljubezni (Pepel in kri) še iz časov skupne države.