Tandem Urban Lutman in Matija Koritnik skupaj nastopa že od njunega petnajstega leta. Sprva sta pod imenom Batista Cadillac snemala s studijskimi glasbeniki, zdaj pa zasedbo poleg ustanovne dvojice sestavljajo še štirje stalni člani: Primož Hudoklin, Jakob Zlatinšek, Sebastjan Podlesnik in Enos Kugler. Lani je zasedba izdala svoj debitantski album (Batista Cadillac), na katerem je dvanajst skladb, med njimi tudi največje uspešnice skupine Mim pravil, Magnolije in Generacija neba.

"Točno moraš vedeti, kaj boš počel na odru, in imeti moraš pripravljen dober scenosled," je recept za odličen koncert razkril pevec zasedbe Urban, ki smo ga ujeli med še zadnjimi pripravami, preden se v ritmih soula zazibajo tla štajerske prestolnice. Poleg tega, da zasedba ničesar ne bo prepustila naključju, bo za odlično vzdušje poskrbela z naborom uspešnic in skladb s prvega albuma, prav tako pa oboževalce čaka nekaj priredb, ki so jim dodali unikatni pridih.

Cadillac kubanskega diktatorja? Verjetno vprašanje, ki ga največkrat slišiš.

Pri imenu zasedbe je treba najprej poudariti, da ne gre za kakšno simpatiziranje s kubanskim diktatorjem. Z Matijo (Koritnikom) sva enkrat gledala neki dokumentarec o Kubi, v katerem je neki Kubanec povedal, da so edini pravi cadillaci zgolj tisti iz časa Fulgencia Batiste. Nama se je to zdela zanimiva zgodba, saj sva v tistem času preigravala tudi kubansko glasbo. Mineva že deset let, odkar to ime obstaja, in ga nisva spreminjala.

Delo skupine še vedno navdihuje kubanska glasba, čeprav ste se v zadnjih letih nekoliko oddaljili od te zvrsti?

Vse, kar sva z Matijo nekdaj igrala, ima mesto tudi v naših zdajšnjih skladbah, zagotovo vpliva na glasbo, ki jo delamo. Sicer v tej zvrsti to morda ni tako očitno, a ostaja nekje v malih možganih in najverjetneje vpliva na končne izdelke.

Kako v mladosti pristaneš pri poslušanju kubanske glasbe? Večina mladine uživa v popularni glasbi, potem so tu rockerji, metalci, rejverji, narodnozabavna glasba ... Ljubitelja kubanske glasbe med slovenskimi mladostniki ne srečaš ravno pogosto.

Vse sva preposlušala, res širok spekter glasbe. Zraven se je znašla tudi kubanska, na primer Buena Vista Social Club. Bila sva čudaka, kar zadeva glasbo, v srednji šoli nisva imela ravno veliko ljudi, s katerimi bi se lahko pogovarjala o glasbi.

Oddaja Slovenija ima talent in EMA sta gotovo vplivali na trenutno prepoznavnost skupine Batista Cadillac.

Najprej sva se za promocijo najine glasbe odločila udeležiti talentov, sicer nama to ni bilo ravno ljubo, saj bi si vseeno želela po kakšni drugi poti prodreti na sceno, ampak očitno je pač tako. Potrebuješ neko odskočno desko in definitivno je to pomagalo. Z ekipo, ki smo jo sestavili pol leta pred EMO, smo se odločili, da izkoristimo povabilo na izbor za slovensko pesem na Evroviziji in da se pokažemo Sloveniji.

Kakšne pa so bile dejanske ambicije za nastop na Evroviziji?

V vsakem primeru bi bili veseli, če bi lahko Slovenijo zastopali na Eurosongu, ampak na EMO nismo šli samo s tem namenom. V prvi vrsti je bila miselnost, pokažimo Sloveniji, kaj zmoremo. Gledanost oddaje je vrhunska, predstavimo naš komad. Tudi gledanost talentov je zelo dobra, je pa EMA absolutno več pripomogla k naši prepoznavnosti, saj smo na EMI izvajali našo avtorsko glasbo, kar je tudi edini način, da tam sodeluješ. Talenti so naju pripeljali do založbe in ljudi, s katerimi sva snemala glasbo, EMA pa je našo avtorsko glasbo predstavila Sloveniji.

So novodobne platforme za predvajanje glasbe za ustvarjalca blagoslov ali prekletstvo?

Malo obojega. Zagotovo je dostopnost glasbe zdaj mnogo boljša, po drugi strani pa se velikokrat izgubi v poplavi vsebin. Tudi smrt zgoščenk je za glasbenike dokaj nehvaležna. V takem okolju živimo, tako pač je.

Lani ste izdali prvi album, ki je naslovljen kar z imenom zasedbe. Kako se odločiti, katere skladbe oziroma demo posnetki so dovolj dobri, da se uvrstijo na album?

Predvsem moraš ego pustiti doma in si včasih priznati, da kakšen demo pač ni dovolj dober. Zato je dobro, da jih imaš več, to, da kakšen ni dovolj dober, te ne sme prizadeti. Najpomembnejši sta vedno kakovost in brezkompromisnost besedila in glasbe. Nismo ljubosumni na avtorske pravice, če nekdo prinese nekaj dobrega, ga seveda z veseljem povabimo k sodelovanju. Končni cilj je vedno najvišja možna kakovost.

Če smo že pri sodelovanju – pred kratkim ste "oživeli" singel Pust me do besede z Amayo (Maja Keuc). Kako je bilo sodelovati z njo?

Res je, skladbo smo nekoliko aranžmajsko predelali, Maja je odlična glasbenica in še boljša oseba. Sodelovanje je bilo zelo preprosto in lahkotno. Z Majo sva se srečala pri projektu Sladica, sodelovala sva tudi pozneje. Dobil sem idejo, da bi nekaj posneli skupaj, njej je bila naša glasba zelo všeč, zato smo se hitro dogovorili za sodelovanje. Izkušnja je bila vrhunska.

Če bi lahko sodeloval s katerim koli glasbenikom – koga bi izbral?

Glede na to, kako cenim Beatle in njihovo genialnost, bi si želel sodelovati s Paulom McCartneyem. O naši sceni nisem nikoli razmišljal, mogoče z Magnificom.

Kako to, da ste lokacijo za vaš doslej največji koncert našli v Mariboru in ne v nekoliko bolj samoumevni Ljubljani?

Želeli smo nekaj drugačnega. Potrebovali smo dovolj veliko dvorano z dobro akustiko, in to smo v Štuku tudi dobili. Kakšne Križanke, Cankarjev dom ali Cvetličarno pa si puščamo za prihodnje nastope, na primer za promocijo druge plošče.