Otočani so že Killerse jemali napol za svoje (k temu je verjetno pripomogel tudi rahlo lažni Flowersov britanski naglas, ki se ga še najbolj občuti na njihovem prvencu Hot Fuss), zato je bil uspeh Flowersovega "Flaminga" (ne, naslov se ne nanaša na kako Brandonovo pernato opravo, ampak na ulico v njegovem rojstnem Las Vegasu) pravzaprav pričakovan.
Navsezadnje glasbenik sam priznava, da dolguje veliko britanskim izvajalcem, zlasti New Order in The Cure.

Vseeno pa je bil sam vrh, od koder je izpodrinil Katy Perry, presenečenje tudi za Flowersa, ki je po poročanju MTV-ja nemudoma po objavi podatkov prodajanosti na svoji britanski turneji dodal še en datum za londonski Brixton Academy.
Na tretje mesto so se povzpeli sveži zmagovalci nagrade Mercury, domačini the XX, na čertem so še eni britanski nasledniki new wavea, Hurts in njihov Happiness, na petem pa Eminem z Recovery.
Album, ki ni bil usojen Killersom
Flowers, ki si je za prvi singel izbral spevni Crossfire (in ga pospremil z videom, v katerem nastopa Charlize Theron), si zdaj k svojemu imenu lahko pripiše še četrti prvouvrščeni album, saj so vsi trije albumi Killersov (Hot Fuss, Sam's Town in Day and Age) dosegli vrh lestvice.
Ob vsem tem se poraja vprašanje, kaj se bo v prihodnje dogajalo s Killersi? Mnogi oboževalci so namreč skeptični, da bo četverica fantov, ki si nikdar ni bila posebno blizu (Flowers se je po turnejah vozil ločeno, s svojim avtobusom), sploh še sodelovala skupaj. Flowers je za Daily Mail zatrdil, da se veseli ponovnega sodelovanja s skupino, a ostaja dejstvo, da je bil Flamingo sprva mišljen kot album Killersov. Zdaj je to izključno Flowersov projekt (če izpustimo sodelovanje bobnarja Ronnieja Vanuccija pri nekaj skladbah).
Kritiki album raztrgali
Po (dobrih) starih časih Killersov se toži tudi glasbenim recenzentom. "Težava ni, da Flamingo pogreva zvok njegove skupine kot takega, težava je, da pogreva napačno linijo," razglablja Guardian. "Tako namesto da bi odseval živahni Day & Age, se Flowers spusti nazaj v svojo držo velikega ameriškega 'wannabeja' s Sam's Towna, ko njegov večno trpeči glas razsipava z obrabljeno religiozno motiviko čez subspringsteenovski cestni rock."
Guardian v istem nepopustljivem tonu sklene: "Še vedno zna podati dober refren, a to ni dovolj, da bi zamaskiral predirljiv pridih konservativne samopomembnosti."

Tudi BBC-ja Flamingo ni prepričal, kjer plošček sicer po zvoku primerjajo s standardnimi Killersi, a obenem izpostavljajo, da na njem dejansko ni ničesar, kar bi lahko doseglo Killersovega singla Mr Brightside ali Read My Mind.
"Nekateri aranžmaji so nedomiselni in pri vsem skupaj dobimo občutek omlednosti. Brez svojih kolegov in skupine, da bi ga brzdali, je Flowers postal malce preveč zagnan s svojo Biblijo. Skupaj s kopico kockarskih metafor to privede do resne metaforične naveličanosti."